IZVRŠILNI POSTOPEK

Najprej pomembna razmejitev

To poglavje govori predvsem o sodni izvršbi po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

To ni isto kot davčna izvršba, ki jo po pravilih Zakona o davčnem postopku vodi Finančna uprava Republike Slovenije, niti ni isto kot upravna izvršba nedenarnih obveznosti po pravilih upravnega postopka. FURS poleg davkov izterjuje tudi nekatere denarne nedavčne obveznosti, na primer globe, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Ko prejmete »sklep o izvršbi«, je zato prvo vprašanje:

Dve poti do sodne izvršbe

Pri denarnih terjatvah je bistvena razlika med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova

Tu je bila obveznost praviloma že pravno ugotovljena.

Izvršilni naslov je med drugim:

ali druga izvršljiva odločba oziroma listina, za katero zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporabljiv pravni akt Evropske unije določa, da je izvršilni naslov.

Ni povsem pravilno reči, da mora biti izvršilni naslov vedno »pravnomočna sodba«. Sodna odločba je sicer praviloma izvršljiva, ko postane pravnomočna in poteče rok za prostovoljno izpolnitev, zakon pa lahko določi tudi izvršljivost odločbe pred pravnomočnostjo.

Pri neposredno izvršljivem notarskem zapisu je ključno, da je dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in da je terjatev zapadla.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Tu o sami terjatvi praviloma še ni bilo odločeno v predhodnem sodnem postopku.

ZIZ med verodostojne listine uvršča zlasti fakturo oziroma račun, obračun obresti, določene menice in čeke, javno listino, ustrezno overjen izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjeno zasebno listino in nekatere druge listine. Mednje spada tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

To razlikovanje je pomembno zaradi ugovora.

Če dolžnik pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pravočasno in ustrezno obrazloženo izpodbija obstoj same terjatve, se izvršilni del sklepa razveljavi in se zadeva glede sporne terjatve nadaljuje v pravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za ugovor zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo se nato v ustreznem obsegu obravnava kot tožba.

Kar se je začelo kot hitra izvršba, lahko torej postane običajen sodni spor o tem, ali dolg sploh obstaja.

Kako se izvršba začne

Izvršbo praviloma začne upnik s predlogom za izvršbo.

Navesti mora stranke, terjatev, izvršilni naslov oziroma verodostojno listino ter praviloma tudi sredstvo in predmet izvršbe.

Sredstvo izvršbe pomeni način, na katerega naj se izvršba opravi. Pri denarni terjatvi so to lahko med drugim:

• izvršba na denarna sredstva na bančnem računu,
• izvršba na plačo, pokojnino ali druge prejemke,
• izvršba na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik do tretje osebe,
• izvršba na premičnine,
• izvršba na nepremičnine,
• izvršba na delež v gospodarski družbi ali druge premoženjske pravice.

Upnik lahko predlaga več sredstev in predmetov. Med postopkom lahko predlaga tudi dodatna oziroma druga sredstva izvršbe.

Dolžnik pa lahko pod pogoji ZIZ predlaga, naj se izvršba omeji na tista sredstva oziroma predmete, ki za poplačilo zadoščajo, ali naj se uporabi drugo primerno sredstvo.

To je izraz pomembnega načela:

Če je izvršilni naslov izdal drug organ oziroma sodišče, so pomembna tudi pravila o predložitvi izvršilnega naslova in potrdilu o izvršljivosti. Potrdilo praviloma izda sodišče ali organ, ki je o terjatvi odločal na prvi stopnji.

Verodostojna listina in COVL

Postopki izvršbe na podlagi verodostojne listine so v Sloveniji centralizirani pri Centralnem oddelku za verodostojno listino — COVL pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Predlogi se vlagajo prek sistema e-Sodstvo oziroma na predpisanih obrazcih po pravilih elektronskega izvršilnega postopka. Uradna stran sodstva objavlja obrazce COVL in navodila za njihovo uporabo.

Pomembna posebnost tega postopka je, da sodišče ob izdaji sklepa praviloma ne opravi običajnega dokaznega postopka o tem, ali je račun oziroma druga zatrjevana terjatev tudi po vsebini res utemeljena.

Prav zato ima dolžnikov ugovor tako pomembno vlogo.

Sklep o izvršbi in ugovor

Sodišče o predlogu odloči s sklepom o izvršbi.

Dolžnik lahko sklep, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, izpodbija z ugovorom.

Splošni rok za ugovor je osem dni od vročitve sklepa, če zakon za posamezen primer ne določa drugače. Pri meničnih in čekovnih sporih veljajo posebna pravila in krajši rok. Ugovor mora biti obrazložen: dolžnik mora navesti dejstva, na katera ga opira, in praviloma predlagati oziroma predložiti ustrezne dokaze.

Pomembno pa je razlikovati med obema vrstama izvršbe.

Če obstaja izvršilni naslov

Izvršilno sodišče praviloma ne odloča še enkrat o vprašanju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

Dolžnik zato izvršbe praviloma ne more preprečiti samo zato, ker še vedno meni, da je bila prvotna sodba napačna.

Uveljavlja pa lahko razloge, ki preprečujejo izvršbo — na primer da odločba še ni izvršljiva, da je bila pozneje odpravljena ali razveljavljena, da je bila obveznost po nastanku izvršilnega naslova že izpolnjena, da je terjatev zastarala ali da je izvršba dovoljena na predmet, na katerega po zakonu ni dovoljena.

Če gre za verodostojno listino

Tu pred izvršbo praviloma še ni bilo sodnega postopka o obstoju terjatve.

Dolžnik lahko zato z obrazloženim ugovorom izpodbija tudi sam obstoj ali višino dolga — na primer da storitev ni bila opravljena, da pogodba ni bila sklenjena, da je bil račun že plačan ali da je terjatev drugače sporna.

Če so izpolnjeni procesni pogoji, se spor o terjatvi nadaljuje pred pristojnim sodiščem.

Ugovor praviloma ne pomeni avtomatičnega mirovanja vsega postopka

ZIZ določa, da ugovor in pritožba praviloma ne zadržita postopka, če zakon ne določa drugače. Hkrati zakon vsebuje posebna pravila, kdaj se posamezna izvršilna dejanja lahko začnejo pred pravnomočnostjo in kdaj se sme upnik dejansko poplačati. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine veljajo dodatne varovalke.

Zato ni varno izhajati iz preprostega pravila:

Tudi po osmih dneh niso vse možnosti nujno izgubljene

Osemdnevni rok je osnovno in najpomembnejše pravilo.

ZIZ pa pozna tudi ugovor po izteku roka.

Ta pride v poštev v omejenih primerih, zlasti kadar temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo pozneje oziroma ga dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v pravočasnem ugovoru.

Takšen ugovor je mogoč tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, do konca izvršilnega postopka, vendar ni nadomestilo za zamujen običajni ugovor.

Če je bil razlog za ugovor znan že ob vročitvi sklepa in bi ga bilo mogoče takrat uveljavljati, ni mogoče računati, da bo »ugovor po izteku roka« napako pozneje popravil.

Kaj lahko izvršba zajame

Izvršba lahko poseže v različne dele dolžnikovega premoženja, vendar ni neomejena.

Zakon varuje določen eksistenčni minimum in določene predmete oziroma prejemke popolnoma izvzema iz izvršbe.

Prejemki, izvzeti iz izvršbe

Med zakonsko izvzetimi so med drugim določeni prejemki iz naslova zakonite preživnine, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, številni družinski prejemki, nekatere štipendije in drugi posebej določeni socialni oziroma namenski prejemki. Natančen seznam določa 101. člen ZIZ.

Ni zato dovolj reči, da so »socialni transferji« na splošno zaščiteni. Vedno je treba preveriti, za kateri konkretni prejemek gre.

Plača, pokojnina in drugi redni prejemki

Ti praviloma niso v celoti izvzeti, temveč je izvršba nanje omejena.

Dolžniku mora ostati zakonsko varovani del prejemka. Višina je vezana na minimalno plačo, pomembno pa je tudi, ali dolžnik preživlja druge osebe ter za kakšno vrsto terjatve gre. Za preživninske in nekatere sorodne terjatve velja drugačen režim.

Ker se minimalna plača in s tem dejanski zneski spreminjajo, je pri konkretnem primeru bolje preveriti trenutno veljavni znesek kot ga trajno zapisati v splošni vodič.

Pomembno: zaščiten denar na bančnem računu

Tu je pomembna podrobnost, ki jo ljudje pogosto spregledajo.

ZIZ določa posebno časovno pravilo za denar, ki je na račun prišel iz prejemkov, ki so sicer izvzeti iz izvršbe oziroma je izvršba nanje omejena. Po poteku enega meseca od priliva lahko organizacija za plačilni promet pod pogoji zakona poseže tudi na ta sredstva.

Zato »izvzet prejemek« ne pomeni nujno, da bo isti denar na bančnem računu trajno zaščiten ne glede na to, kako dolgo ostane na njem.

Premičnine

Iz izvršbe so izvzeti nekateri predmeti, nujni za osnovno življenje dolžnika in njegovega gospodinjstva, na primer nujna oblačila, posteljnina, osnovni gospodinjski predmeti ter nekateri pripomočki, potrebni za delo ali zaradi invalidnosti.

Zakon določa tudi izjeme od teh izvzetij, zato seznam ni absolutna formula za vsak primer.

Izvršba na nepremičnino in dolžnikov dom

Izvršba na nepremičnino se opravlja v več korakih: z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo in nato poplačilom upnikov iz dosežene kupnine.

Posebno občutljiv položaj nastane, kadar je predmet izvršbe stanovanje ali hiša, ki je dolžnikov dom.

Pri očitnem nesorazmerju med višino terjatve in vrednostjo dolžnikovega doma ZIZ določa dodatna varovala. Dolžnik lahko pod določenimi pogoji predlaga izvršbo z drugim sredstvom ali na drugi nepremičnini, v nekaterih primerih pa mora tudi sodišče samo preveriti obstoj drugega primernega premoženja.

Zakon v določenih okoliščinah vključuje tudi center za socialno delo in omogoča posebne oblike odloga izvršbe.

Zato stavek:

ni pravilen.

Pravilneje je:

Odlog izvršbe

Odlog pomeni, da se izvršba začasno ne nadaljuje oziroma se odložijo določena izvršilna dejanja.

Dolžnik odloga ne doseže že samo zato, ker se z izvršbo ne strinja.

ZIZ določa posebne pogoje. Med drugim mora dolžnik v primerih iz 71. člena izkazati zakonsko določen razlog, praviloma pa tudi verjetnost nenadomestljive ali težko nadomestljive škode in ustrezno razmerje med škodo, ki bi z izvršbo nastala njemu, ter škodo, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Zakon pozna tudi posebna pravila za izvršbo na dolžnikov dom in za potrošnike pri neposredno izvršljivih notarskih zapisih.

Odlog lahko pod določenimi pogoji predlaga tudi upnik, posebna pravila pa veljajo tudi za tretjo osebo.

Ugovor odgovarja na vprašanje:

Odlog pa predvsem na vprašanje:

Ustavitev in umik izvršbe

Ustavitev izvršbe pomeni konec izvršilnega postopka oziroma njegovega določenega dela.

ZIZ določa več razlogov za ustavitev. Med drugim sodišče izvršbo ustavi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen oziroma izrečen za neveljavnega ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Posamezna izvršilna sredstva se lahko končajo tudi zato, ker izvršba z njimi ni mogoča ali uspešna.

Umik predloga pa je praviloma v rokah upnika.

Upnik lahko predlog za izvršbo med postopkom v celoti ali delno umakne, ne da bi za običajen umik potreboval dolžnikovo soglasje. Sodišče nato v ustreznem obsegu postopek ustavi. Zakon upniku praviloma ne preprečuje, da bi pozneje vložil nov predlog za izvršbo, če za to še obstajajo materialnopravni in procesni pogoji.

Plačilo dolga zato ni razlog, da bi dolžnik preprosto prenehal spremljati sodni spis.

Če je dolg med izvršbo plačan neposredno upniku, je pomembno, da je o tem postopek ustrezno procesno zaključen.

Če izvršba poseže v premoženje nekoga drugega

Izvršba ni vedno samo razmerje med upnikom in dolžnikom.

Predmet, ki ga izvršitelj najde pri dolžniku, je lahko na primer dejansko last druge osebe.

Zato ZIZ pozna ugovor tretjega.

Oseba, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko zahteva, da se izvršba na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor tretjega je mogoče vložiti do konca izvršilnega postopka.

Če upnik ugovoru nasprotuje, lahko sledi posebna pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

To je pomembno zlasti pri:

• skupnem gospodinjstvu,
• solastnini,
• premičninah partnerja ali sorodnika,
• poslovni opremi druge osebe,
• in drugih primerih, ko dejanski lastnik predmeta ni dolžnik.

Računi, pogodbe, dokazila o plačilu in druga dokazila o lastništvu lahko v takem položaju postanejo zelo pomembni.

Ko je bilo že preveč izterjano: nasprotna izvršba

ZIZ pozna tudi nasprotno izvršbo.

Če je upnik z izvršbo že nekaj prejel, nato pa se pokaže, da je bil izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen, da je upnik prejel preveč ali da so nastopili drugi zakonski razlogi, lahko dolžnik pod pogoji ZIZ zahteva vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo prejel.

Za nasprotno izvršbo veljajo posebni in kratki roki. ZIZ trenutno določa subjektivni rok treh mesecev od dneva, ko je dolžnik izvedel za razlog zanjo, ter najdaljši rok enega leta od konca izvršilnega postopka.

To je pomembna dopolnitev preprostega opozorila, da izvršba »teče naprej«: zakon pozna tudi mehanizem, kako popraviti položaj, če se pozneje izkaže, da je bilo z izvršbo pridobljeno nekaj, do česar upnik ni bil upravičen.

Kadar dolžnik nima premoženja

Najpomembnejše praktično pravilo za upnika je preprosto:

Sodišče lahko prisilno poseže samo na premoženje oziroma pravice, ki jih dolžnik dejansko ima in na katere je izvršba dovoljena.

Če na računu ni denarja, ni rubljivih prejemkov, premičnin ali drugega premoženja, lahko posamezno sredstvo izvršbe ostane neuspešno. Če upnik ne predlaga drugega primernega sredstva oziroma zakonski pogoji za nadaljevanje niso izpolnjeni, se lahko izvršba konča brez poplačila.

Upnik lahko med postopkom predlaga dodatna sredstva izvršbe, zakon pa omogoča tudi pridobivanje nekaterih podatkov o dolžnikovem premoženju prek sodišča oziroma izvršitelja.

Zato je pred izvršbo koristno preveriti predvsem:

• ali dolžnik obstaja in posluje,
• ali je že v postopku zaradi insolventnosti,
• ali je znano njegovo premoženje,
• in ali so stroški izterjave razumni glede na višino terjatve.

Če je dolžnik insolventen

Posamična izvršba ni vedno prava pot.

Če je nad dolžnikom začet stečaj oziroma drug postopek zaradi insolventnosti, začnejo veljati posebna pravila ZFPPIPP. Položaj upnika se lahko bistveno spremeni in pogosto je treba terjatev uveljavljati v insolvenčnem postopku.

Podatke o začetih postopkih, sklepih, oklicih in drugih javnih listinah je mogoče preverjati prek AJPES eObjav in eINSOLV.

To je smiselno preveriti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne šele po plačilu stroškov.

Zavarovanje terjatve

Izvršba pride praviloma na vrsto, ko obstaja podlaga za prisilno izpolnitev.

Včasih pa obstaja nevarnost, da bo do takrat prepozno.

Takrat pride v poštev zavarovanje.

Začasna odredba

Pri denarni terjatvi mora upnik praviloma verjetno izkazati obstoj oziroma prihodnji nastanek terjatve in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem poznejša uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Zakon pozna tudi izjeme od dokazovanja nevarnosti.

Pri nedenarnih terjatvah so pogoji deloma drugačni. Poleg verjetnosti terjatve mora biti izpolnjena ena od dodatnih zakonskih predpostavk, na primer nevarnost otežene uveljavitve, potreba po preprečitvi sile ali težko nadomestljive škode oziroma ustrezno tehtanje posledic.

Predhodna odredba

Predhodna odredba pride v poštev pri denarni terjatvi, kadar že obstaja odločba domačega sodišča ali drugega organa, vendar še ni izvršljiva, upnik pa verjetno izkaže nevarnost, da bo poznejša uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Pod določenimi pogoji velja tudi za nekatere poravnave in notarske zapise.

Začasna in predhodna odredba zato nista dve imeni za isto stvar.

Izvršitelji

Izvršitelj ni oseba, ki sama odloči, ali upnik ima terjatev.

O dovolitvi izvršbe odloča sodišče.

Izvršitelj pa opravlja neposredna izvršilna dejanja, kadar jih ZIZ predvideva — na primer rubež in druga dejanja pri izvršbi na premičnine. ZIZ ureja službo izvršitelja, seznam imenovanih izvršiteljev pa objavlja Zbornica izvršiteljev Slovenije.

Če stranka meni, da je pri samem opravljanju izvršbe prišlo do nepravilnosti, je treba razlikovati med:

in

To nista nujno isto pravno sredstvo.

Stroški in zastopanje

Izvršba ni brezplačna.

Upnik mora praviloma računati na sodno takso, pri posameznih izvršilnih dejanjih pa lahko tudi na predujme za izvršitelja, cenilca in druge potrebne stroške.

Potrebne stroške izvršbe lahko upnik pod pogoji zakona zahteva od dolžnika, vendar tudi odločitev, da jih mora dolžnik povrniti, še ne pomeni, da bodo dejansko izterjani.

Za dolžnika lahko zato dolg med postopkom naraste:

Odvetnik za običajen predlog za izvršbo oziroma ugovor praviloma ni obvezen.

Strokovna pomoč pa je posebej smiselna, kadar:

• gre za visoko terjatev,
• je izvršba dovoljena na nepremičnino oziroma dom,
• je sporno lastništvo predmeta,
• je potreben odlog,
• gre za neposredno izvršljiv notarski zapis,
• se postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot pravda,
• ali so bila izvršilna dejanja že opravljena in pride v poštev nasprotna izvršba.

Oseba, ki stroškov pravnega zastopanja ne zmore, lahko preveri tudi pogoje za brezplačno pravno pomoč. Odobrena redna ali izredna BPP lahko vpliva tudi na oprostitev sodnih taks v postopku, za katerega je bila odobrena.

Kaj storiti, če ste prejeli sklep o izvršbi

Pri sklepu o izvršbi ni pomembna samo višina dolga. Najprej je treba ugotoviti, kateri postopek teče, kateri rok teče in na kateri podlagi je bila izvršba dovoljena.

Če zgolj želite več časa za plačilo, to samo po sebi praviloma ni ugovorni razlog. Dogovor z upnikom o obročnem plačilu je nekaj drugega kot sodni ugovor in sam po sebi ne ustavi avtomatično izvršilnega postopka.

Če je izvršba že neposredno nevarna, posebej preverite pogoje za odlog. Če predmet sploh ni vaš, je lahko pomemben ugovor tretjega. Če je bilo že izterjano nekaj, kar bi bilo treba vrniti, pa preverite nasprotno izvršbo.

Najprej ugotovite, kaj se izvršuje in na kateri pravni podlagi. Šele nato izbirajte pravno sredstvo.

Kontrolni seznam

Za upnika

• Ali imam izvršilni naslov ali verodostojno listino?
• Če imam izvršilni naslov: ali je že izvršljiv?
• Ali potrebujem potrdilo o izvršljivosti?
• Kakšna je glavnica in katere obresti lahko zahtevam?
• Ali obstaja vprašanje zastaranja?
• Katero sredstvo in predmet izvršbe sta najprimernejša?
• Ali je smiselno predlagati več sredstev?
• Ali imam podatke o dolžnikovem premoženju?
• Ali sem preveril, ali je nad dolžnikom začet insolvenčni postopek?
• Kolikšne stroške in predujme bom moral založiti?
• Ali obstaja nevarnost razpolaganja s premoženjem in bi bilo treba razmišljati o zavarovanju?

Za dolžnika

• Kdo je izdal sklep — sodišče ali FURS?
• Kdaj mi je bil sklep vročen?
• Kateri rok piše v pravnem pouku?
• Gre za izvršilni naslov ali verodostojno listino?
• Ali terjatev sploh obstaja?
• Ali sem jo že v celoti ali deloma plačal?
• Ali imam dokazilo o plačilu?
• Ali je izvršilni naslov res izvršljiv?
• Ali je nastopilo zastaranje?
• Na katero premoženje je dovoljena izvršba?
• Ali gre za prejemek ali predmet, ki je iz izvršbe izvzet oziroma omejen?
• Ali je predmet v lasti tretje osebe?
• Ali obstaja razlog za odlog?
• Ali mora izvršbo zaradi posebnih okoliščin omejiti oziroma nadomestiti drugo sredstvo?
• Ali je smiselna poravnava oziroma dogovor z upnikom?
• Če je bilo že preveč izterjano: ali pride v poštev nasprotna izvršba?

Ustanove

Pri izvršbi je pomembno vedeti, katera institucija odloča, katera opravlja izvršilna dejanja in kje preveriti podatke.