V KATEREM POSTOPKU STE?

Hiter zemljevid

Kaj se je zgodilo – in po kateri pravni poti se to rešuje?

Uradni portal slovenskega sodstva podobno ločuje pravdni in nepravdni postopek, družinske postopke, izvršbo, dedovanje, zemljiško knjigo, kazenski postopek, prekrške, osebni stečaj, delovne in socialne spore ter upravni spor. (Na sodišču)

Postopki na uradnem portalu Na sodišču

Ali je postopek sploh že začet?

To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti pred izbiro sodišča.

Pravni problem lahko obstaja, čeprav formalnega postopka še ni.

Pred njim so lahko na primer:

opomin, zahteva za izpolnitev obveznosti, pogajanja, predhodno uveljavljanje pravice pri organu, zahteva pri delodajalcu, postopek pred ZPIZ ali ZZZS, prijava inšpekciji, kazenska ovadba.

V nekaterih zadevah lahko greste neposredno na sodišče. V drugih je treba najprej uporabiti določeno predhodno pot ali pridobiti odločitev pristojnega organa.

Pri upravnem sporu ste na primer praviloma pred tem že udeleženi v upravnem postopku, pri socialnem sporu pa sodno varstvo pogosto sledi dokončni odločitvi pristojnega organa. (eUprava)

Zato vprašanje ni samo:

ampak tudi:

Pri tem vedno preverite tudi zastaranje, prekluzivne in druge roke. Pogajanja ali dopisovanje namreč sama po sebi ne pomenijo nujno, da je vsak pomemben rok prenehal teči.

Ali je spor mogoče rešiti brez sodbe?

Sodišče ni edina možna pot.

Spor se lahko v primernih zadevah konča z:

dogovorom, poravnavo, mediacijo, arbitražo ali drugim načinom alternativnega reševanja spora.

Mediacija je posebej pomembna. Po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov morajo okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter Višje delovno in socialno sodišče zagotavljati programe alternativnega reševanja sporov; v okviru teh programov morajo strankam omogočiti mediacijo. Sodišče strankam v zadevah, za katere velja zakon, ponudi možnost alternativnega reševanja, razen kadar presodi, da to v konkretni zadevi ni primerno. ZARSS se med drugim uporablja za gospodarske, delovne, družinske in druge civilnopravne spore, ne pa za socialne spore. (PisRS)

Mediacija je lahko hitrejša in cenejša od nadaljevanja spora, vendar ni primerna za vsako zadevo in dogovor ni zagotovljen. (Sodstvo Slovenije)

Pri arbitraži pa spor namesto državnega sodišča rešuje arbitraža, če so za to izpolnjeni pravni pogoji in obstaja ustrezna arbitražna podlaga.

Pomembno:

Uradni Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov – PISRS

Prijava, pobuda ali ovadba niso vedno isto kot biti stranka

To je pomembna razlika.

Če vložite tožbo ali predlog, praviloma neposredno zahtevate odločanje o svoji zadevi.

Če podate prijavo, pobudo ali ovadbo, pa lahko organu predvsem sporočite dejstva, zaradi katerih bo ta presodil, ali in kako bo ukrepal.

Pri inšpekcijskem nadzoru je to posebej jasno: prijava je podlaga za morebitno ukrepanje organa, postopek pa se vodi po uradni dolžnosti. Prijavitelj samo zato, ker je vložil prijavo, nima položaja stranke; na svojo zahtevo je lahko obveščen o ukrepih. (Portal GOV.SI)

To ne pomeni, da je položaj pri vseh prijavah enak. Oškodovanec v kazenskem postopku ima lahko na primer posebne procesne pravice.

Tudi pobuda Varuhu je posebna pot. Postopek pri Varuhu je brezplačen in neformalen, Varuh pa ne more preprosto razveljaviti sodbe ali odločbe drugega organa. (Varuh človekovih pravic)

Zato pri vsaki prijavi vprašajte:

Uradne informacije o inšpekcijskem nadzoru Varuh človekovih pravic – kdaj se obrniti na Varuha

Pravdni postopek

Pravdni postopek je klasičen sodni spor, v katerem ena stranka proti drugi uveljavlja določen zahtevek.

Gre lahko na primer za:

plačilo dolga, odškodnino, izpolnitev pogodbe, izročitev stvari, izselitev, lastništvo nepremičnine ali drugo civilnopravno vprašanje.

eUprava pravdni postopek opisuje kot postopek, v katerem sodišče odloča o sporih med strankami. (eUprava)

Osnovna pot:

Zastopanje: praviloma lahko nastopate sami. Pri izrednih pravnih sredstvih ZPP praviloma zahteva odvetnika, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. (PisRS)

Stroški: računati je treba na morebitno sodno takso, odvetnika, izvedence in druge stroške; v pravdi je pomembno tudi tveganje povračila potrebnih stroškov nasprotne stranke glede na uspeh v sporu.

Nujno varstvo: v primernih primerih je mogoče zahtevati tudi začasno zavarovanje oziroma začasno odredbo, ne da bi bilo treba čakati na konec pravde.

Pravdni postopek – spor med strankama pred sodiščem.

Nepravdni postopek

Nepravdni postopek je sodni postopek za urejanje različnih osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih razmerij, pri katerih postopek ni oblikovan kot klasična pravda tožnika proti tožencu.

Lahko je samo en udeleženec ali več udeležencev, postopek pa se lahko začne na predlog ali, kjer zakon tako določa, po uradni dolžnosti. (Na sodišču)

Sem sodijo različne zadeve, zato izraz »nepravdni postopek« še ne pove dovolj. Pomembno je ugotoviti za katero vrsto nepravdne zadeve gre.

Zastopanje: praviloma lahko nastopate sami, vendar za nekatere vrste postopkov veljajo posebna pravila zastopanja. (Na sodišču)

Stroški: razlikujejo se glede na vrsto nepravdnega postopka; ni mogoče uporabiti enega samega pravila za vse nepravdne zadeve.

Nujno varstvo: v nekaterih nepravdnih in zlasti družinskih zadevah zakon omogoča hitro začasno ureditev položaja.

Na sodišču – Nepravdni postopek

Družinski postopki

Družinske zadeve niso en sam postopek.

Sem sodijo med drugim:

razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otroka, stiki, preživnina, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otroka, posvojitev, skrbništvo, ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva in materinstva.

Družinski postopki se praviloma vodijo po pravilih nepravdnega postopka, pri vprašanjih, ki se nanašajo na otroka, pa je osrednje merilo korist otroka. Uradni portal sodstva posebej poudarja tudi možnost otrokovega mnenja in posebne varovalne ukrepe. (Na sodišču)

Zastopanje: odvetnik praviloma ni avtomatično obvezen, vendar lahko pri posameznih zadevah obstajajo posebna pravila zastopanja.

Stroški: ureditev ni enaka klasični pravdi. V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče o stroških odloča po prostem preudarku; uradni portal navaja, da praviloma vsak udeleženec krije svoje stroške. (Na sodišču)

Nujno varstvo: če koristi otroka ne dopuščajo čakanja na končno odločitev, pridejo lahko v poštev začasne odredbe in drugi nujni ukrepi.

Na sodišču – Družinski postopki

Družinski postopki – varstvo, stiki, preživnina in druga družinska razmerja.

Zapuščinski postopek

Zapuščinski postopek se vodi po smrti posameznika.

Sodišče ugotavlja:

kdo so dediči, kaj sestavlja zapuščino, ali obstaja oporoka, katere pravice iz zapuščine pripadajo posameznim osebam in kakšni so dedni deleži.

Postopek se praviloma začne po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice in se praviloma zaključi s sklepom o dedovanju. (Na sodišču)

Če med dediči nastane spor o dejstvih ali pravici, se lahko določeno vprašanje rešuje v drugem, na primer pravdnem postopku.

Zastopanje: praviloma lahko sodelujete sami.

Stroški: veljajo posebna pravila o sodnih taksah in stroških zapuščinskega postopka; morebitni dodatni spor med dediči lahko povzroči nove stroške.

Na sodišču – Dedovanje

Zapuščinski postopek – dedovanje in sklep o dedovanju.

Zemljiškoknjižni postopek

V zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o vpisih pravic in pravnih dejstev glede nepremičnin.

Med drugim gre za:

lastninsko pravico, hipoteko, služnosti, predznambe in zaznambe.

Postopek je izrazito listinski in formalen. Sodišče odloča na podlagi listin, ki so lahko podlaga za vpis. (Na sodišču)

Zastopanje: veliko zemljiškoknjižnih predlogov lahko posameznik vloži sam, pri nekaterih vrstah vpisov pa je vložitev mogoča samo prek notarja. (Na sodišču)

Stroški: praviloma nastane sodna taksa, lahko pa tudi notarski, odvetniški ali drugi stroški. (Na sodišču)

Na sodišču – Vpis v zemljiško knjigo

Zemljiškoknjižni postopek – vpisi pravic na nepremičninah.

Izvršilni postopek

Izvršilni postopek je namenjen prisilni uveljavitvi obveznosti, kadar dolžnik ne izpolni prostovoljno.

Izvršba se lahko začne na podlagi izvršilnega naslova, v določenih primerih pa tudi na podlagi verodostojne listine. (Na sodišču)

Poenostavljena pot:

Izvršba lahko poseže na denarna sredstva, plačo, premičnine, nepremičnine ali drugo premoženje; lahko pa je namenjena tudi doseganju nedenarne obveznosti. (Na sodišču)

Zastopanje: praviloma lahko nastopate sami; pri izrednih pravnih sredstvih veljajo strožja pravila zastopanja. (Na sodišču)

Stroški: predlagatelj mora praviloma računati na sodno takso in lahko tudi na predujme za izvršitelja, cenilca ali druga dejanja. Potrebni stroški se lahko nato uveljavljajo od dolžnika. (Na sodišču)

Nujno varstvo: zakon pozna tudi odlog izvršbe in druga sredstva, s katerimi se lahko pod pogoji začasno prepreči ali omeji nadaljevanje izvršilnih dejanj.

Pomembno:

Če dolžnik nima premoženja, sodišče upniku ne more zagotoviti, da bo terjatev dejansko poplačana. (Na sodišču)

Na sodišču – Izvršba

Izvršilni postopek – prisilna uveljavitev obveznosti.

Insolvenčni postopki

Ko dolžnik svojih obveznosti ni več sposoben redno poravnavati, lahko pridejo v poštev postopki zaradi insolventnosti.

Mednje sodijo na primer:

stečaj pravne osebe, osebni stečaj, prisilna poravnava in drugi postopki finančnega prestrukturiranja.

Ti postopki niso samo izvršba enega upnika. Njihov namen je širše urediti položaj insolventnega dolžnika in njegovih upnikov. (Na sodišču)

Pri osebnem stečaju je posebej pomembno:

Odpust obveznosti je poseben postopek oziroma del postopka in zanj veljajo pogoji; nekaterih obveznosti ni mogoče odpustiti. (Na sodišču)

Zastopanje: dolžnik lahko predlog vloži sam ali po odvetniku. (Na sodišču)

Stroški: stroškovni položaj je odvisen tudi od tega, kdo predlaga začetek. Uradni portal na primer navaja, da je dolžnik, ki sam predlaga osebni stečaj, oproščen predujma za začetek in sodne takse za predlog, medtem ko ima upnik drugačen stroškovni položaj. (Na sodišču)

Na sodišču – Osebni stečaj

Stečaj in drugi insolvenčni postopki.

Kazenski postopek

Kazenski postopek je namenjen ugotavljanju kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje.

V njem sodelujejo različni akterji:

policija, državno tožilstvo, sodišče, osumljenec oziroma obdolženec, zagovornik, oškodovanec in drugi udeleženci.

Postopek ima več faz. Pred sodnim postopkom lahko poteka predkazenski postopek, policija zbira informacije in dokaze, državno tožilstvo pa odloča o nadaljnjem pregonu. (Na sodišču)

Poenostavljeno:

Zastopanje: položaj je odvisen od tega, ali ste obdolženec, oškodovanec ali drug udeleženec. Pri obrambi obstajajo tudi primeri obvezne obrambe, zato ni mogoče za ves kazenski postopek uporabiti enega pravila.

Stroški: odvisni so predvsem od procesnega položaja in izida. Uradni portal sodstva navaja, da obdolženec med postopkom stroškov praviloma ne plačuje sproti, sodišče pa o njih odloči ob zaključku. (Na sodišču)

Nujni ukrepi: kazenski postopek pozna posebej intenzivne ukrepe, kot je pripor, pa tudi različne ukrepe za zaščito žrtev in zagotovitev postopka.

Na sodišču – Kazenski postopek

Kazenski postopek – odločanje o kazenski odgovornosti.

Postopek o prekršku

Prekršek ni kaznivo dejanje.

Gre za kršitev, za katero je predpisana prekrškovna sankcija. Prekrškovne postopke lahko vodijo različni prekrškovni organi, sodno varstvo pa v določenih primerih zagotavlja sodišče. (Portal GOV.SI)

Dokument je zato zelo pomemben. Lahko prejmete:

plačilni nalog, odločbo o prekršku, poziv ali sodno odločbo.

Od vrste dokumenta je odvisno tudi pravno sredstvo.

Zastopanje: praviloma odvetnik ni potreben za vsako dejanje; pri zahtevnejših primerih pa je lahko pravna pomoč pomembna.

Stroški: odvisni so od vrste postopka in njegovega izida; poleg globe lahko nastanejo tudi sodna taksa in drugi stroški postopka.

Na sodišču – pregled postopkov, vključno s prekrški

Postopek o prekršku – sankcija, pravni pouk in rok za pravno sredstvo.

Upravni postopek

V upravnem postopku oblastni organ odloča o pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava. (Portal GOV.SI)

Postopke vodijo na primer:

upravne enote, ministrstva in organi v sestavi, občine, nosilci javnih pooblastil ter v primerih, določenih z zakonom, drugi organi.

Postopek se lahko začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti.

Tipična pot:

Uradni državni vodič med pomembnimi jamstvi upravnega postopka izpostavlja možnost biti slišan, zastopanje, obrazloženo odločitev, pritožbo in vpogled v dokumentacijo. (Portal GOV.SI)

Zastopanje: stranka lahko praviloma nastopa sama ali po pooblaščencu, če poseben predpis ne določa drugače.

Stroški: upravni postopek ni stroškovno enak sodni pravdi; nastanejo lahko upravne takse in posamezni stroški postopka, pri čemer obstajajo tudi postopki oziroma dejanja brez takse.

Nujno varstvo: pri izvrševanju upravnih odločitev in poznejšem sodnem varstvu so lahko na voljo posebni predlogi za odložitev oziroma začasno ureditev položaja.

GOV.SI – Upravni postopek

Upravni postopek – odločanje organa o upravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Davčni postopek

Davčni postopek je posebni upravni postopek, ki ureja pobiranje davkov ter pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih udeležencev. Osrednji predpis je ZDavP-2. (Finance.gov.si)

Sem sodijo med drugim:

davčne napovedi in obračuni, odmera davka, davčni nadzor, odločbe, pritožbe, davčna izvršba.

Ker ZDavP-2 vsebuje veliko posebnih procesnih pravil, pri davčni zadevi ni dovolj preveriti samo splošnega ZUP.

Zastopanje: zavezanec lahko v številnih primerih nastopa sam ali po pooblaščencu, vendar veljajo posebna pravila glede elektronskega poslovanja in vlaganja. FURS na primer navaja, da od 2026 za poslovne subjekte velja obvezno elektronsko vlaganje vlog prek eDavkov, z zakonskimi izjemami. (Finance.gov.si)

Stroški: odvisni so od konkretnega davčnega postopka in procesnih dejanj.

FURS – Davčni postopek

Davčni postopek – odločanje FURS in posebna pravila glede davčnih obveznosti.

Upravni spor

Upravni spor je sodni postopek, ne nadaljevanje upravnega postopka pred drugim upravnim organom.

V njem Upravno sodišče preverja zakonitost postopanja oziroma odločitev državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil v primerih, ki jih določa zakon. (Na sodišču)

Tipična pot je:

Pri upravnem sporu je zato treba zelo jasno razlikovati:

pritožbo v upravnem postopku od tožbe v upravnem sporu.

Zastopanje: odvetnik za samo vložitev običajne tožbe praviloma ni splošno obvezen.

Stroški: praviloma se plača sodna taksa in lahko nastanejo drugi stroški; ureditev povračila stroškov je odvisna od vrste odločitve in načina rešitve zadeve. (Na sodišču)

Nujno varstvo: ZUS-1 omogoča začasno odredbo. Vrhovno sodišče jo opisuje kot nujni ukrep za zagotavljanje učinkovitosti sodnega varstva, če so izpolnjeni zakonski pogoji. (PisRS)

Na sodišču – Upravni spor

Upravni spor – sodno varstvo po upravnem odločanju.

Delovni spor

Delovni spor se nanaša predvsem na spore iz razmerja med delavcem in delodajalcem.

Gre lahko za:

odpoved pogodbe o zaposlitvi, plačo in druge prejemke, delovni čas, odškodnino, diskriminacijo, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

O teh sporih odločajo specializirana delovna sodišča. (Portal GOV.SI)

Pri delovnem pravu je posebej pomembno preveriti, ali je treba pred sodnim postopkom najprej kaj zahtevati od delodajalca in kakšen rok velja za sodno varstvo. Pravila niso enaka za vse vrste delovnih zahtevkov.

Zastopanje: praviloma lahko delavec ali delodajalec nastopa sam, če zakon za konkretno procesno dejanje ne določa drugače.

Stroški: stroškovna ureditev ima posebnosti in je odvisna tudi od vrste delovnega spora.

Nujno varstvo: v primernih primerih so mogoče začasne odredbe, zato ni vedno treba čakati do končne sodbe.

GOV.SI – Delovna in socialna sodišča

Delovni in socialni spori – posebna sodna pot glede dela in določenih socialnih pravic.

Socialni spor

V socialnem sporu sodišče zagotavlja sodno varstvo na področjih, kot so:

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, družinski in socialni prejemki ter druga področja, določena z zakonom. (Portal GOV.SI)

Pomembna posebnost je, da se pred sodnim sporom praviloma najprej odloča pred pristojnim organom oziroma nosilcem socialnega zavarovanja.

Zato:

Zastopanje: praviloma lahko stranka nastopa sama, če poseben predpis za konkretno dejanje ne določa drugače.

Stroški: socialni spori imajo posebna stroškovna pravila in jih ni primerno enačiti s klasično pravdo.

Uradne informacije navajajo, da o socialnih sporih na prvi stopnji odločajo specializirana delovna in socialna sodišča, na drugi stopnji pa Višje delovno in socialno sodišče. (Portal GOV.SI)

Ustavnosodno varstvo

Ustavno sodišče ni tretja ali četrta običajna pritožbena stopnja.

Med njegovimi nalogami je presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov ter odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

Za ustavno pritožbo veljajo posebne procesne predpostavke. Ustavno sodišče na uradni strani opozarja, da je praviloma mogoče ustavno pritožbo vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev in da je splošni rok 60 dni od vročitve akta, ki se izpodbija, ob zakonskih posebnostih in izjemah. (US RS)

Zastopanje: odvetnik ni splošni pogoj za vložitev ustavne pritožbe.

Stroški: postopek ima svoja posebna pravila; če potrebujete strokovno pomoč in je ne zmorete plačati, je treba preveriti možnosti brezplačne pravne pomoči.

Ustavno sodišče – pogoji za ustavno pritožbo

Ustavnosodno varstvo – poseben položaj po izčrpanju ustreznih pravnih poti.

Evropsko sodno varstvo

Tudi tu je pomembno vedeti, do katerega sodišča lahko posameznik dejansko pride in kako.

Sodišče Evropske unije

Sodišče EU ni pritožbeno sodišče nad slovenskimi sodišči.

Če je v postopku pred slovenskim sodiščem pomembno vprašanje razlage ali veljavnosti prava EU, lahko nacionalno sodišče Sodišču EU predloži vprašanje za predhodno odločanje. Sodišče EU odgovori na vprašanje prava EU, o konkretnem nacionalnem sporu pa nato odloči slovensko sodišče. (curia)

Posameznik torej praviloma ne pošlje svoje slovenske pravde kot »pritožbo« neposredno Sodišču EU. V postopku pred slovenskim sodiščem lahko opozori na vprašanje prava EU; o predložitvi vprašanja za predhodno odločanje odloči nacionalno sodišče.

CURIA – kako deluje Sodišče Evropske unije

Evropsko sodišče za človekove pravice

ESČP prav tako ni dodatna redna pritožbena stopnja nad slovenskimi sodišči.

Obravnava zatrjevane kršitve pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah pod pogoji, določenimi s Konvencijo. Med ključnimi vprašanji so predhodna uporaba učinkovitih domačih pravnih sredstev, pravočasnost in izpolnitev drugih pogojev dopustnosti.

Ali potrebujem takojšnjo zaščito?

Včasih je najpomembnejše vprašanje prav to.

Končna sodba ali odločba lahko pride prepozno, če škoda nastaja zdaj.

Zato različni postopki poznajo različne začasne oziroma nujne ukrepe:

začasne odredbe v civilnih zadevah, začasne odredbe v družinskih zadevah, ukrepe za varstvo koristi otroka, odlog izvršbe, začasno odredbo v upravnem sporu, ukrepe za zaščito žrtev, pripor in druge ukrepe v kazenskem postopku.

Pogoji se med seboj zelo razlikujejo.

Zato ob nujni situaciji ne vprašajte samo:

ampak tudi:

Pri upravnem sporu na primer začasna odredba služi prav temu, da se pod zakonskimi pogoji prepreči položaj, v katerem bi poznejše uspešno sodno varstvo izgubilo svoj praktični pomen. (PisRS)

Ali potrebujem odvetnika?

Ni enotnega odgovora za vse postopke.

Pri številnih prvostopenjskih postopkih se lahko posameznik zastopa sam. To pa ne pomeni, da je pravna pomoč vedno nepotrebna.

Posebej preverite zastopanje, kadar:

gre za izredno pravno sredstvo, je postopek pravno zapleten, je rok zelo kratek, je vrednost spora visoka, lahko izgubite stanovanje, zaposlitev ali drugo pomembno pravico, gre za kazensko zadevo, ali zakon za konkretni položaj določa posebno zastopanje.

Pri pravdnih izrednih pravnih sredstvih je na primer odvetniško zastopanje praviloma obvezno, razen zakonske izjeme za osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom. (PisRS)

Če stroškov pravne pomoči ne zmorete, preverite brezplačno pravno pomoč. eUprava vsebuje uradne pogoje in postopek za njeno pridobitev. (eUprava)

eUprava – Brezplačna pravna pomoč

Koliko bo postopek stal?

Tudi tu ni enega odgovora.

Možni so:

sodne ali upravne takse, stroški odvetnika, izvedenca, cenilca ali tolmača, stroški prič, notarski stroški, stroški izvršitelja, ter v nekaterih postopkih stroški nasprotne stranke.

Pravila o tem, kdo jih na koncu nosi, se razlikujejo po postopkih.

Zato je pri vsakem posameznem vodiču smiselno posebej označiti:

Če bi plačilo sodne takse občutno zmanjšalo sredstva za vaše preživljanje oziroma preživljanje družine, je mogoče pod zakonskimi pogoji zahtevati oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. (eUprava)

En problem lahko pomeni več postopkov

To je ena najpomembnejših stvari celotnega vodiča.

Prometna nesreča lahko povzroči prekrškovni ali kazenski postopek in hkrati civilni odškodninski spor.

Družinski konflikt lahko povzroči postopek glede varstva in vzgoje, postopek glede stikov, začasno odredbo in pozneje izvršbo.

Nezakonito ravnanje delodajalca lahko sproži postopek pred delodajalcem, inšpekcijsko prijavo in delovni spor.

Upravna odločba lahko vodi najprej skozi pritožbeni upravni postopek in nato v upravni spor.

Kaznivo dejanje lahko poleg kazenskega pregona povzroči tudi premoženjskopravni oziroma civilni zahtevek.

Zato ob enem življenjskem dogodku vprašajte:

Kako prepoznati postopek iz dokumenta?

Naslov dokumenta je dober začetek:

TOŽBA → pogosto pravdni oziroma drug sodni postopek

PREDLOG → pogosto nepravdni, družinski, izvršilni ali drug predlagalni postopek

SKLEP O IZVRŠBI → izvršilni postopek

SKLEP O DEDOVANJU → zapuščinski postopek

ZEMLJIŠKOKNJIŽNI SKLEP → zemljiškoknjižni postopek

PLAČILNI NALOG / ODLOČBA O PREKRŠKU → postopek o prekršku

UPRAVNA ODLOČBA → upravni ali poseben upravni postopek

OBTOŽNICA / KAZENSKA ZADEVA → kazenski postopek

Toda naslov sam ni dovolj.

Vedno preverite tudi:

1. Kdo je dokument izdal? 2. Kakšna je opravilna številka? 3. Kdo je v dokumentu označen kot stranka oziroma udeleženec? 4. Kaj dokument od vas zahteva? 5. Ali je določen rok? 6. Kaj piše v pravnem pouku? 7. Kateri predpis je naveden?

Ko ugotovite postopek, preverite še osem stvari

Za vsak postopek potrebujete isti osnovni zemljevid:

To so vprašanja, na katera odgovarjajo posamezni vodiči.

Nadaljujte glede na svoj postopek

Na naslednjih straneh so posamezni postopki predstavljeni od začetka do konca, vedno po enaki strukturi:

kaj je postopek → kako se začne → kdo sodeluje → kdo odloča → dokumenti → vročanje → roki → dokazi → stroški → zastopanje → nujni ukrepi → odločitev → pravna sredstva → pravnomočnost → kaj sledi

Pravdni postopek Nepravdni postopek Družinski postopki Zapuščinski postopek Zemljiškoknjižni postopek Izvršilni postopek Insolvenčni postopki Kazenski postopek Postopek o prekršku Upravni postopek Davčni postopek Upravni spor Delovni spor Socialni spor Ustavnosodno varstvo

Če še vedno ne veste, katera pot je prava, se vrnite k prvemu vprašanju:

Uradni viri

Za sodne postopke je glavni praktični vir uradni portal slovenskega sodstva Na sodišču. (Na sodišču) Na sodišču

Za predpise in sodno prakso uporabljajte PISRS – Pravni informacijski sistem Republike Slovenije. PISRS

Za upravni postopek in državno upravo uporabljajte uradne informacije GOV.SI. (Portal GOV.SI) GOV.SI – Upravni postopek

Za davčne postopke uporabljajte uradne strani Finančne uprave. (Finance.gov.si) FURS – Davčni postopek

Za brezplačno pravno pomoč, sodne takse in javne postopke je uradni vir eUprava. (eUprava) eUprava – Pravna pomoč in sodni postopki

Za ustavnosodno varstvo uporabljajte uradno stran Ustavnega sodišča. (US RS) Ustavno sodišče Republike Slovenije

Za pravo Evropske unije in Sodišče EU uporabljajte EUR-Lex in CURIA. (curia) EUR-Lex CURIA – Sodišče Evropske unije

Vodič je namenjen pravni orientaciji. Posamezni postopek lahko vsebuje izjeme, posebne roke, posebna pravila zastopanja in drugačne stroškovne posledice, zato je pri konkretni zadevi treba preveriti veljavni predpis in pravni pouk na prejetem dokumentu.