KAZENSKI POSTOPEK

I / osnovna razlika

Kaj kazenski postopek ni

Kazenski postopek ni običajno sredstvo za izterjavo dolga. Neplačan račun, neizpolnjena pogodba ali spor glede vračila denarja so praviloma civilnopravna vprašanja. Kazenskopravna pot pride v poštev, kadar konkretno ravnanje izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.

Ovadba ni obtožnica

Kazenska ovadba je sporočilo o sumu. Sama po sebi ne pomeni, da je oseba obtožena ali da je bilo kaznivo dejanje dokazano.

Obtožnica ni obsodba

Obtožnica formalizira očitek. O krivdi odloča sodišče v postopku, v katerem ima obramba pravico izpodbijati obtožbo.

Tožilec ni odvetnik oškodovanca

Državni tožilec pri pregonu po uradni dolžnosti nastopa v javnem interesu. Oškodovanec ima svoje, ločene procesne pravice.

Namen kazenskega postopka ni obsodba za vsako ceno, ampak zakonita odločitev o kazenski odgovornosti.

II / temelj postopka

Ustavna jamstva

Kazenski postopek je treba razumeti skupaj z Ustavo Republike Slovenije. Pravice obdolženca niso dodatek postopku, ampak meja državne oblasti.

Osebna svoboda

Prostost se sme odvzeti samo v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Oseba mora biti poučena o razlogih, pravici do molka in pravici do zagovornika.

Pripor

Pripor je mogoč samo pod ustavnimi in zakonskimi pogoji ter na podlagi sodne odločitve.

Neodvisno sodišče

O obtožbah mora odločati neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

Domneva nedolžnosti

Kdor je obdolžen, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Pravica do obrambe

Obdolženec ima pravico do priprave obrambe, zagovornika, dokazov v svojo korist in varstva pred samoobtoževanjem.

Ne bis in idem

O isti pravnomočno končani kazenski stvari ni mogoče znova soditi.

III / procesni status

Kdo sem v postopku

Besede osumljenec, obdolženec, obtoženec in obsojenec niso sopomenke. Razlikujejo se po fazi postopka in pravnem položaju osebe.

Položaj	Kaj pomeni
Osumljenec	Zoper osebo se zaradi suma kaznivega dejanja izvajajo dejanja v predkazenskem postopku.
Obdolženec	Zoper osebo teče kazenski postopek oziroma je zoper njo vložen ustrezen obtožni akt.
Obtoženec	Obtožnica zoper osebo je postala pravnomočna.
Obsojenec	Kazenska odgovornost je ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Ključno

Najprej ugotovite svoj procesni položaj

Od njega so odvisne pravice, dolžnosti, način zaslišanja, vpogled v spis in procesni koraki, ki pridejo v poštev.

IV / ustanove in udeleženci

Kdo sodeluje in kaj počne

Kazenski postopek in sodelujoče ustanove

Policija preiskuje. Tožilstvo preganja. Sodišče odloča.

Policija Republike Slovenije

Odkriva kazniva dejanja, išče storilce, zbira obvestila in zavaruje dokaze. O krivdi ne odloča.

Državno tožilstvo Republike Slovenije

Pri dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, opravlja funkcijo kazenskega pregona in odloča o nadaljnji poti ovadbe.

Preiskovalni sodnik

Opravlja pomembne naloge v sodni preiskavi in odloča o ukrepih, za katere zakon zahteva sodno odločitev.

Sodišče

Edino lahko ugotovi kazensko odgovornost in izreče kazensko sankcijo. Na vrhu sistema je Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Zagovornik

Varuje procesne pravice obdolženca in pomaga pri obrambi, dokazih ter pravnih sredstvih. V nekaterih položajih je obramba obvezna.

Oškodovanec oziroma žrtev

Ima svoje pravice do obveščenosti, sodelovanja, zaščite in uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka.

V / orientacija po fazah

Kako se kazenska zadeva začne

Vsaka kazenska zadeva ne gre skozi vse faze, vendar je osnovni zemljevid koristen za orientacijo.

Sum ali naznanilo
Informacija, da bi lahko bilo storjeno kaznivo dejanje.

Predkazenski postopek
Policija in tožilstvo preverjata sum ter zbirata potrebno gradivo.

Odločitev državnega tožilca
Ovadba se lahko zavrže, lahko se zahtevajo dodatna dejanja ali se nadaljuje pregon.

Preiskava ali druga pot do obtožbe
Odvisno od vrste postopka in zadeve.

Obtožni akt
Obtožba se formalizira in podvrže sodnemu preizkusu.

Predobravnavni narok
Obtoženec se izjavi o krivdi in obravnavajo se pomembna procesna vprašanja.

Glavna obravnava
Izvajanje dokazov in vsebinsko sojenje.

Sodba in pravna sredstva
Po sodbi lahko sledijo redna in pod posebnimi pogoji izredna pravna sredstva.

VI / naznanilo suma

Kazenska ovadba

Kazenska ovadba je sporočilo pristojnemu organu o sumu kaznivega dejanja. Sama po sebi ni ugotovitev, da je dejanje storjeno, niti ni obtožnica.

Kaznivo dejanje je mogoče prijaviti policiji ali državnemu tožilcu. Uradne informacije glede prijave in položaja žrtve so objavljene na GOV.SI – Pravice žrtev kaznivih dejanj.

VII / pred sodiščem

Predkazenski postopek

Predkazenski postopek poteka, preden je zadeva prišla do glavnega sodnega sojenja. Policija preverja okoliščine suma, išče in zavaruje dokaze ter zbira informacije. Državno tožilstvo lahko delo policije v okviru ZKP usmerja.

Ni pravilno razmišljati: »Dokler nisem pred sodnikom, se še nič pomembnega ne dogaja.«

Prav v tej fazi se lahko zbere pomemben del gradiva, ki bo pozneje vplival na odločitev o pregonu in na sodni postopek.

VIII / način pregona

Kdo začne pregon

Kazniva dejanja se ne preganjajo vsa na enak način. Zato je treba poleg opisa dejanja vedno preveriti tudi način pregona.

Po uradni dolžnosti

Pregon vodi državni tožilec, če so izpolnjeni zakonski pogoji.

Predlog ali zasebna tožba

Pri nekaterih kaznivih dejanjih je potreben predlog oškodovanca ali zasebna tožba.

Temeljni predpisi so Zakon o kazenskem postopku (ZKP) in Kazenski zakonik (KZ-1).

IX / sodna preiskava

Preiskava

V zadevah, v katerih je potrebna sodna preiskava, jo vodi preiskovalni sodnik. Njen namen je dodatno raziskati okoliščine kaznivega dejanja in zbrati gradivo, pomembno za nadaljnjo odločitev.

Preiskava ni obvezna v vsaki kazenski zadevi. Pot je odvisna od vrste postopka, očitanega dejanja in zakonskih pogojev.

X / formalna obtožba

Obtožni akt ni obsodba

Če tožilec oceni, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje pregona, lahko vloži ustrezen obtožni akt. V rednem postopku je značilna obtožnica.

Obtožni akt mora obdolžencu omogočiti, da razume, katero konkretno dejanje se mu očita in da lahko pripravi obrambo.

Pomembna razlika

OBTOŽNICA ≠ OBSODBA

Obtožnica formalizira obtožbo. Krivdo lahko ugotovi šele sodišče v zakonitem postopku.

XI / praktični korak

Če ste vabljeni

Prvo vprašanje naj ne bo samo »kdaj moram priti?«, ampak »v kakšni vlogi sem vabljen?«

Kdo vas vabi?

Policija, državno tožilstvo in sodišče imajo različne naloge in pooblastila.

V kakšni vlogi?

Priča, osumljenec, obdolženec in oškodovanec nimajo istega procesnega položaja.

Kaj dokument zahteva?

Preverite datum, kraj, posledice neodziva, morebitne roke in pravni pouk.

Vabilu se ne izogibajte. Če se ga iz opravičljivega razloga ne morete udeležiti, organ oziroma sodišče pravočasno obvestite.

Obramba / orientacija

Pravice obrambe

Obramba se ne začne šele na glavni obravnavi. Pomembna je že ob prvem dejanju, pri katerem je postopek usmerjen zoper osebo.

XII / samoobtoževanje

Pravica do molka

Obdolženec ni dolžan dokazovati svoje nedolžnosti in ni dolžan prispevati k lastni samoobtožbi. Uveljavljanje pravice do molka samo po sebi ni priznanje krivde.

Pri pomembnem zaslišanju je pravni nasvet praviloma koristneje pridobiti pred izjavo kot po njej.

Izjava, podana brez predhodnega pravnega nasveta, ima lahko pomembne procesne posledice in lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih postane del dokaznega gradiva.

XIII / obramba in informacije

Vpogled v spis

Učinkovita obramba zahteva možnost seznanitve z gradivom zadeve. ZKP ureja pravico upravičenih oseb do pregledovanja oziroma prepisovanja spisa in pregleda dokaznih predmetov.

Obseg in trenutek dostopa sta lahko odvisna od procesnega položaja in faze postopka.

Pravilno vprašanje je: »Kdaj in v kakšnem obsegu imam v tej fazi pravico do vpogleda?«

XIV / osebna svoboda

Odvzem prostosti in pripor

Odvzem prostosti ni obsodba. Pripor je eden najintenzivnejših posegov v osebno svobodo in ga je mogoče uporabiti samo pod pogoji Ustave in ZKP.

Poleg ustrezne stopnje suma mora obstajati zakonski priporni razlog, povezan na primer z nevarnostjo pobega, vplivanja na dokazovanje oziroma ponovitveno nevarnostjo. Pripor mora trajati samo toliko časa, kolikor je potrebno.

Pripor

Najstrožji ukrep za zagotovitev navzočnosti oziroma preprečevanje zakonsko opredeljenih nevarnosti.

Milejši ukrepi

Kadar je mogoče namen doseči z milejšim ukrepom, zakon pozna tudi druge možnosti.

XV / preiskovalni ukrepi

Posegi v zasebnost

Policija nima neomejenih preiskovalnih pooblastil. Hišna preiskava, zaseg predmetov, posegi v elektronske podatke in prikriti preiskovalni ukrepi lahko pomenijo intenzivne posege v človekove pravice.

ZKP zato za takšne ukrepe določa posebne pogoje, pri številnih pa zahteva tudi sodni nadzor oziroma sodno odredbo.

Večji kot je poseg države v zasebnost posameznika, strožja morata biti pravna podlaga in nadzor.

XVI / dokazovanje

Dokazi

Obdolženec ne nosi bremena dokazovanja lastne nedolžnosti. Obtožba mora dokazati kazensko odgovornost, sodišče pa odloča na podlagi zakonito izvedenih dokazov.

Obramba ima pravico predlagati razbremenilne dokaze, izpodbijati obremenilne dokaze in sodelovati pri njihovem izvajanju.

Nedovoljeni dokazi

Ni vsak dokaz uporaben samo zato, ker bi pomagal pri ugotavljanju dejanskega stanja. Če je bil dokaz pridobljen na način, zaradi katerega zakon prepoveduje njegovo uporabo, se sodna odločba nanj ne sme opreti.

Ključno

NI POMEMBNO SAMO, KAJ DOKAZ KAŽE

Pomembno je tudi, kako je bil pridobljen.

XVII / pred glavno obravnavo

Predobravnavni narok

Ko obtožnica postane pravnomočna, še ne sledi nujno takoj klasična glavna obravnava. V rednem postopku je pomembna faza predobravnavni narok.

Na njem se obtoženec izjavi glede krivde, obravnavajo se pomembna procesna vprašanja in pripravlja nadaljnji potek postopka.

XVIII / priznanje

Priznanje krivde

Priznanje krivde ni zgolj stavek, s katerim se postopek samodejno konča. Sodišče mora preveriti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, da priznanje sprejme.

ZKP pozna tudi sporazum o priznanju krivde med državnim tožilcem in obdolžencem. Tudi tak sporazum je predmet sodne presoje.

Tožilec in obramba se lahko dogovarjata, vendar o sprejemljivosti procesnega izida in sankciji odloča sodišče.

XIX / sojenje

Glavna obravnava

Glavna obravnava je osrednji del sojenja. Na njej se predstavi obtožba, opravi zagovor oziroma uveljavijo pravice obrambe, zaslišujejo se priče in izvedenci ter izvajajo drugi dokazi.

Sodba se sme nanašati na osebo in dejanje, ki sta predmet obtožbe. Obrambi mora biti omogočeno učinkovito izpodbijanje obremenilnega gradiva.

XX / odločitev

Sodba

Kazenski postopek ne pozna samo odgovora »kriv« ali »nedolžen«. ZKP razlikuje različne vrste sodnih odločitev.

Zavrnilna sodba

Obtožba se zavrne zaradi zakonsko določenega razloga, zaradi katerega ni vsebinske obsodbe.

Oprostilna sodba

Obtoženec ni spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja.

Obsodilna sodba

Sodišče ugotovi kazensko odgovornost in odloči o kazenski sankciji ter drugih vprašanjih, o katerih mora odločiti.

SODBA PRVE STOPNJE ≠ NUJNO PRAVNOMOČNA SODBA

XXI / žrtev in oškodovanec

Oškodovanec in žrtev

Oškodovanec ni samo oseba, ki je podala ovadbo. ZKP mu daje vrsto procesnih pravic, uradne informacije pa posebej poudarjajo tudi pravice žrtev do obveščenosti, obzirnega ravnanja, podpore in zaščite.

Uradne informacije so zbrane na strani GOV.SI – Pravice žrtev kaznivih dejanj.

Obveščenost

Žrtev mora v zakonsko določenem obsegu prejemati informacije o svojih pravicah in pomembnih odločitvah.

Sodelovanje

Oškodovanec lahko opozarja na dejstva, predlaga dokaze in pod pogoji zakona vpogleda v spis.

Zaščita

Ranljivim žrtvam so lahko na voljo dodatni zaščitni ukrepi in podporne storitve.

XXII / če tožilec ne nadaljuje

Prevzem pregona

Zavrženje ovadbe še ne pomeni vedno, da oškodovanec nima nobene nadaljnje možnosti. Če državni tožilec v zakonsko določenem položaju ne začne pregona ali od njega odstopi, lahko oškodovanec pod pogoji ZKP pregon prevzame oziroma nadaljuje kot oškodovanec kot tožilec.

Odločitev tožilstva je dokument, pri katerem je treba takoj preveriti pravni pouk in morebitni rok.

XXIII / odškodnina

Premoženjskopravni zahtevek

Kazenska obsodba ne pomeni avtomatične odškodnine. Oškodovanec lahko v kazenskem postopku pod zakonskimi pogoji uveljavlja premoženjskopravni zahtevek.

Sodišče lahko o njem odloči v obsodilni sodbi. Če kazenski postopek ne daje zadostne podlage za odločitev, lahko oškodovanca napoti, da zahtevek uveljavlja v pravdnem postopku.

KAZENSKA OBSODBA IN CIVILNA ODŠKODNINA STA POVEZANI, VENDAR NISTA ISTA STVAR.

XXIV / po sodbi

Pravna sredstva

Zoper sodbo prve stopnje je praviloma dovoljena pritožba. Pri kazenski sodbi je treba ločiti morebitno napoved pritožbe od poznejše vložitve obrazložene pritožbe.

Napoved pritožbe

V položajih, kjer jo zakon zahteva, jo je treba podati v kratkem roku po razglasitvi oziroma ustrezni vročitvi.

Pritožba

Rok in upravičenci so odvisni od konkretne sodbe in procesnega položaja. Vedno preverite pravni pouk.

O pritožbi praviloma odloča pristojno višje sodišče. Uradni seznam je na strani Sodstvo Republike Slovenije.

XXV / po pravnomočnosti

Izredna pravna sredstva

Pravnomočnost ne pomeni, da obstaja še ena običajna tretja pritožba. ZKP ureja posebna izredna pravna sredstva, med drugim obnovo postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obnova je namenjena zakonsko določenim razlogom za ponovno odprtje pravnomočno končanega postopka. Zahteva za varstvo zakonitosti pa je namenjena določenim kršitvam prava in ni običajna ponovna presoja vseh dejstev.

O zahtevah za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

XXVI / pomoč in stroški

Stroški in zagovornik

V kazenskem postopku lahko nastanejo stroški sodišča, izvedencev, tolmačev, zagovornika in drugih procesnih dejanj. O tem, kdo jih na koncu nosi, se odloča glede na vrsto odločbe, procesni položaj in pravila ZKP.

Zagovornik ni v vseh postopkih obvezen, obstajajo pa primeri obvezne obrambe. Če materialni položaj ne omogoča plačila pravne pomoči, je treba preveriti tudi Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in posebna pravila ZKP.

XXVII / posebna ureditev

Mladoletniki

Postopek proti mladoletni osebi ima posebno ureditev. Splošnega vodiča za kazenski postopek proti odrasli osebi zato ni mogoče brez pridržkov uporabiti tudi za mladoletnika.

Opozorilo

ZA MLADOLETNIKE VELJAJO POSEBNA PRAVILA

Pri konkretni zadevi je treba preveriti trenutno veljavno posebno ureditev in prehodna pravila.

Praktični vodič

Če ste osumljenec ali obdolženec

Preverite	Zakaj je pomembno
V kakšni vlogi sem?	Priča, osumljenec in obdolženec nimajo enakih pravic in dolžnosti.
Kdo me vabi?	Policija, tožilstvo in sodišče imajo različne naloge.
Kaj se mi očita?	Preverite opis dejanja in pravno podlago.
Ali mi je omejena prostost?	Pri odvzemu prostosti nastopijo posebna jamstva.
Ali potrebujem zagovornika pred izjavo?	Prve izjave imajo lahko pomembne procesne posledice.
Ali imam pravico do vpogleda?	Obseg dostopa je odvisen od faze postopka.
Kateri rok teče?	Nekateri kazenski procesni roki so kratki.
Kaj piše v pravnem pouku?	Pravna sredstva preverite pri konkretnem dokumentu.

Praktični vodič

Če ste oškodovanec

Preverite	Zakaj je pomembno
Ali sem podal kazensko ovadbo?	Shranite dokazilo oziroma izvod zapisnika o prijavi.
Ali sem navedel pomembne dokaze?	Oškodovanec lahko opozarja na dejstva in predlaga dokaze.
Ali želim odškodnino?	Premoženjskopravni zahtevek je treba ustrezno uveljaviti.
Ali sem prejel odločitev tožilstva?	Od nje lahko začne teči pomemben rok.
Ali lahko prevzamem pregon?	V določenih primerih je to mogoče, če državni tožilec pregona ne nadaljuje.
Potrebujem zaščito ali podporo?	Za žrtve obstajajo posebni zaščitni ukrepi in podporne storitve.

Povzetek / ena pot