Kaj pomeni?
Seznanitev z navedbami in dokazi, možnost odgovora, lastni dokazni predlogi in obravnava bistvenih argumentov.
Temeljna procesna jamstva
Posodobljeno:
Kontradiktornost pomeni, da odločitev ne sme nastati mimo vas.
Vedeti morate, kaj druga stran zatrjuje, katere dokaze je predložila in katero gradivo lahko vpliva na odločitev. Imeti morate dovolj časa in resnično možnost, da odgovorite, pojasnite svoje stališče in predlagate svoje dokaze. Če se o gradivu, ki je pomembno za odločitev, niste mogli izjaviti, gre za kršitev pravice do izjave.
Pravo mora biti razumljivo, dostopno in učinkovito.PRAVNA DRŽAVA
Seznanitev z navedbami in dokazi, možnost odgovora, lastni dokazni predlogi in obravnava bistvenih argumentov.
Pri nevročenih vlogah, neznanem gradivu, sodbah presenečenja, omejenem vpogledu v spis ali neobrazloženih odločitvah.
Kršitev je praviloma treba uveljaviti takoj, nato v rednih in izrednih pravnih sredstvih ter po izčrpanju tudi ustavnopravno.
Kontradiktornost pomeni, da ima stranka možnost vedeti, da postopek teče in o čem se odloča, poznati navedbe druge strani, seznaniti se z dokazi in drugim gradivom, ki lahko vpliva na odločitev, ter se o njem izjaviti.
Prav tako mora imeti možnost predlagati svoje dokaze, izpodbijati dokaze nasprotne strani in svoje argumente predstaviti pod pogoji, ki je ne postavljajo v bistveno slabši položaj.
Stranka mora vedeti, katere navedbe, dejstva in dokazi so lahko pomembni za odločitev.
Imeti mora primeren čas in dejansko možnost, da se do njih opredeli.
Lahko predlaga svoje dokaze in izpodbija gradivo, ki ji nasprotuje.
Odločitev mora pokazati, da so bili bistveni argumenti dejansko vzeti na znanje in presojeni.
Kontradiktornost ni samo slovensko ustavno načelo. Je eden osrednjih elementov pravice do poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ESČP kontradiktorni postopek razume tako, da mora imeti stranka načeloma možnost seznaniti se z dokazi in stališči, predloženimi z namenom vplivati na odločitev sodišča, ter se o njih izjaviti. Pri tem praviloma ni odločilno, ali sodišče samo meni, da neka vloga ne vsebuje ničesar pomembnega.
Evropski standard se ne omejuje na gradivo formalne nasprotne stranke. Če je sodišču predloženo stališče ali gradivo, ki lahko vpliva na odločitev, mora imeti druga stran praviloma možnost, da ga pozna in komentira.
Kontradiktornost je del poštenega postopka, vendar 6. člen ne velja za čisto vsak postopek.
Listina zagotavlja učinkovito pravno sredstvo in pošteno sojenje, države članice pa zavezuje pri izvajanju prava EU.
V praksi se kontradiktornost pogosto ne zlomi pri velikih ustavnopravnih vprašanjih, ampak pri zelo vsakdanjem problemu: ali je stranka sploh izvedela, da mora nekaj storiti?
Če tožba, izvedensko mnenje, odločba ali vloga druge strani ni pravilno vročena, stranka nima dejanske možnosti odgovoriti. Vročanje je zato tehnični pogoj pravice do izjave.
Pravo lahko pod določenimi pogoji šteje, da je bilo pisanje vročeno, čeprav ga naslovnik morda ni dejansko prebral. Takšna ureditev sama po sebi ni nedopustna, vendar ima ustavno mejo: ne sme postati prazna domneva brez realnega pričakovanja, da se bo naslovnik s pisanjem lahko pravočasno seznanil.
Pravo mora stranki praviloma dati možnost sodelovati. Ne more pa je prisiliti, da to možnost uporabi.
Če je bila tožba pravilno vročena v odgovor, toženec pa se ne odzove in so izpolnjeni drugi zakonski pogoji, odsotnost njegovega dejanskega sodelovanja sama po sebi ni kršitev kontradiktornosti.
Možnost izjave ni bila zagotovljena.
Možnost je bila dana, vendar je stranka ni uporabila.
V kazenskem postopku je vprašanje strožje. Ni odločilno le, ali je bil obdolženec fizično navzoč, ampak ali mu je bila dejansko in pravno zagotovljena poštena možnost obrambe ter ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje brez njegove prisotnosti.
Najtežji primeri nastanejo, kadar popolna odprtost postopka trči ob drugo legitimno vrednoto: varovanje ogrožene priče, nacionalno varnost, tajne metode preiskovanja, osebne podatke tretjih oseb ali poslovne skrivnosti.
Kontradiktornost se v takih primerih lahko omeji, vendar je ni dovolj preprosto odpraviti. Omejitev mora biti nujna, njene posledice pa morajo biti uravnotežene z drugimi procesnimi jamstvi.
Pravica do izjave se ne konča v trenutku, ko stranka odda vlogo. Če bi bilo dovolj, da sodišče argument samo prejme, nato pa ga brez pojasnila ignorira, bi bila kontradiktornost prazna.
Sodišče mora bistvene in dopustne navedbe strank vzeti na znanje, presoditi njihovo relevantnost ter se do tistih, ki so lahko odločilne, v obrazložitvi opredeliti. Ni pa dolžno posebej odgovoriti na vsak stavek ali očitno nerelevanten argument.
Pravica do izjave omogoči, da argument pride pred sodišče. Obrazložitev pa omogoči preveriti, kaj je sodišče z njim naredilo in zakaj ga je sprejelo ali zavrnilo.
Poseben problem nastane, kadar so vsa dejstva in dokazi sicer znani, sodišče pa odločitev nepričakovano opre na pravno podlago, glede katere se stranki nista mogli izjaviti.
Sodišče pravo pozna samo in ni vezano na pravne argumente strank. Toda iz tega ne sledi, da lahko stranko brez opozorila preseneti z odločilnim pravnim izhodiščem, s katerim ob potrebni skrbnosti ni mogla računati.
Če niste prejeli vloge, izvedenskega mnenja ali dokaza, je smiselno že v tekočem postopku zahtevati vročitev oziroma vpogled, možnost odgovora in primeren rok za izjavo. Če je kršitev nastala na naroku, je pomembno zahtevati, da je ugovor razviden iz zapisnika.
Procesno napako izpostavite, ko jo zaznate.
Vročitev, vpogled v spis, primeren rok ali dopolnitev dokaznega postopka.
Pritožba oziroma drugo dovoljeno pravno sredstvo naj vsebuje konkretno procesno kršitev.
Ustavna pritožba praviloma pride na vrsto po izčrpanju razpoložljivih pravnih sredstev.
V pravdi je posebej pomembna 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP: bistvena kršitev je podana, če stranki zaradi nezakonitega postopanja, zlasti zaradi opustitve vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Obe strani morata poznati zahtevke, navedbe, dokaze in imeti možnost odgovora. Posebej pomembna sta vročanje in možnost pripomb na izvedenska mnenja.
Obdolženec mora poznati obremenilno gradivo, imeti čas za obrambo, izpodbijati dokaze tožilstva in predlagati razbremenilne dokaze.
Načelo zaslišanja stranke zahteva možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, razen v zakonsko določenih izjemah.
Stranki morata imeti možnost odgovoriti na navedbe, se opredeliti do dokazov in sodelovati pri dokazovanju; glavna obravnava je pomembno jamstvo.
Pred izdajo odločbe mora biti kršitelju praviloma omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah ter navede dejstva in dokaze v svojo korist.
Kontradiktornost je lahko zaradi učinkovitosti najprej odložena, nato pa se uresniči z ugovorom ali drugim učinkovitim pravnim sredstvom.
Tudi tam velja pravica do izjave in sodelovanja pri dokazih, vendar lahko sodišče zaradi varovanja otrok, ranljivih oseb ali drugih ustavnih pravic način kontradiktornosti prilagodi.
Postopek pred Ustavnim sodiščem ni klasičen dvostranski spor, vendar vsebuje kontradiktorne elemente. Po sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo se lahko drugim udeležencem omogoči, da se o njej izjavijo.
Mediacija ni klasičen kontradiktorni postopek, ker mediator ne odloča o pravici ali obveznosti strank. V ospredju so prostovoljnost, enakopravnost udeležencev in sporazumno iskanje rešitve.
Kontradiktornost ne pomeni, da mora sodišče sprejeti vsak argument, izvesti vsak dokaz ali vedno odločati ustno. Prav tako ne pomeni, da se noben nujen ukrep ne sme sprejeti brez predhodnega opozorila.
Pomeni nekaj drugega: preden procesno gradivo odločilno učinkuje proti vam, morate praviloma imeti pošteno in učinkovito možnost, da se z njim seznanite in nanj odgovorite.
Kontradiktornost je pravica vedeti, odgovoriti in biti slišan, preden se odloči.