PRAVNOMOČNOST

Kaj pravnomočnost je

Pravnomočnost je lastnost odločbe, ki je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Z njo se spor konča — ne zato, ker bi pravni sistem zagotavljal, da je bila odločitev brez napake, ampak zato, ker mora imeti vsak postopek konec.

Če bi bilo mogoče vsako odločitev vedno znova odpreti samo zato, ker ena od strank meni, da je napačna, nobeno pravno razmerje ne bi bilo zares stabilno.

158. člen: pravnomočnost kot ustavna vrednota

Pravnomočnost ni le procesna tehnika. 158. člen Ustave določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo v primerih in po postopku, določenih z zakonom.

Pravna varnost potrebuje jasno mejo med postopkom, ki še traja, in razmerjem, ki je postalo stabilno.

Formalna in materialna pravnomočnost

Razlikovanje je temeljno, ker odgovarja na dve različni vprašanji: ali je redno izpodbijanje še mogoče in ali je o isti stvari mogoče znova odločati.

Meje pravnomočnosti

Pravnomočnost ni brezmejna. Pomembno je vedeti, kaj je bilo odločeno, koga odločitev veže in na katero časovno stanje se nanaša.

Pravnomočnost je lahko tudi delna

Če pravno sredstvo napada samo posamezen samostojen del odločbe, lahko preostali vsebinsko ločljivi del postane pravnomočen prej.

Pravnomočnost v pravdi

Sodba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, in sicer v obsegu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

Če pritožba ni vložena, pravnomočnost praviloma nastopi po izteku pritožbenega roka. Če je vložena, o zadevi odloča sodišče druge stopnje. Izredna pravna sredstva pravnomočnosti ne odložijo — namenjena so poseganju v že pravnomočno odločitev.

Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost

Prav v upravnem postopku se ti pojmi najpogosteje zamenjujejo.

Klavzula pravnomočnosti ni pravnomočnost

Potrdilo oziroma klavzula pravnomočnosti ne ustvari pravnomočnosti. Ta nastopi, ko so izpolnjeni zakonski pogoji; potrdilo jo le potrjuje.

Ni tako: žig → pravnomočnost. Ampak: zakonski pogoji → pravnomočnost → potrdilo.

Če je potrdilo izdano napačno, je treba preveriti spis, vročitve in dejanski procesni položaj. Napačen zapis sam po sebi ne spremeni trenutka, ko so bili izpolnjeni zakonski pogoji.

Kazenski postopek: najmočnejša zaščita končnosti

V kazenskem pravu ima pravnomočnost posebno varovalno funkcijo. 31. člen Ustave prepoveduje ponovno sojenje ali kaznovanje zaradi istega kaznivega dejanja v položajih, ki jih določa Ustava.

Tu pravnomočnost ni samo vprašanje učinkovitosti sistema, ampak neposredna zaščita posameznika pred ponovno uporabo državne kaznovalne oblasti.

Kdaj je pravnomočno odločbo mogoče preseči

158. člen Ustave posega ne izključuje. Vendar je dopusten samo po poteh, ki jih zakon določi vnaprej, in iz razlogov, ki jih zakon posebej opredeli.

Pravnomočnost zaključi redno pot. Izredna pot obstaja le tam, kjer jo pravo posebej odpre.

Kaj pomeni sodba ESČP

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice domače pravnomočne odločbe sama po sebi ne razveljavi. ESČP ugotavlja, ali je država kršila Konvencijo.

Ali in kako je zaradi takšne sodbe mogoče ponovno odpreti domači postopek, je odvisno od vrste postopka in pravil posameznega procesnega zakona.

Pravnomočnost ni …

Kateri datum je zares pomemben

Datum pravnomočnosti je pogosto pomemben, vendar od njega ne začnejo nujno teči vsi nadaljnji roki. Za vsako pravno sredstvo je treba posebej preveriti, kateri dogodek zakon določa kot začetek roka.

Pravo mora omogočiti izpodbijanje odločitve in nato njen obstoj.

Končnost brez nezmotljivosti

Pravnomočnost ni trditev, da je bilo sodišče nezmotljivo. Je odločitev pravnega reda, da mora po dovolj obsežnem postopku nastopiti trenutek, ko je mogoče na odločitev računati kot na stabilno.

Prav zato sta za pravno državo pomembni obe strani istega načela: odločitev mora biti mogoče učinkovito izpodbijati, dokler pravna sredstva obstajajo; ko je postopek končan, pa pravnomočne odločitve ni dovoljeno poljubno znova odpirati.