Predmet
Ustavna pritožba je namenjena varstvu človekovih pravic zoper posamični akt — ni četrta instanca nad rednimi sodišči.
Ustavnosodno varstvo
Posodobljeno:
Ustavna pritožba varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Vloži se praviloma po izčrpanju pravnih sredstev in v 60 dneh od vročitve izpodbijanega akta.

»Ustavna pritožba ni četrta instanca. Namenjena je varstvu ustavnih pravic.«USTAVNOSODNO VARSTVO
Ustavna pritožba je namenjena varstvu človekovih pravic zoper posamični akt — ni četrta instanca nad rednimi sodišči.
Ključen je datum vročitve akta, zoper katerega je ustavna pritožba mogoča. Napačna izbira izhodiščne odločbe lahko pomeni zamujen rok.
Za sprejem zadoščajo hujše posledice za pritožnika ali pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Pred pisanjem je koristno zadevo preveriti v tem zaporedju:
posamični akt → izčrpana pravna sredstva → 60-dnevni rok → dovoljenost po 55.a členu → konkretna človekova pravica → hujše posledice ali pomembno ustavnopravno vprašanje
Če se postopek ustavi že pri eni od prvih treh točk, kakovost ustavnopravnih argumentov praviloma ne more odpraviti procesne ovire.
Ustavna pritožba je urejena na treh ravneh.
Ustava Republike Slovenije v 160. členu določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Ustava hkrati določa, da se o ustavni pritožbi praviloma odloča šele po izčrpanju pravnega varstva, merila in postopek za njen sprejem pa prepušča zakonu.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS) v členih 50 do 60 ureja predmet ustavne pritožbe, izčrpanost pravnih sredstev, rok, vsebino vloge, dovoljenost, merila za sprejem, postopek odločanja in učinke ugoditve.
Poslovnik Ustavnega sodišča in njegova priloga podrobneje določata podatke in priloge, ki jih mora vsebovati vloga, ter način njenega vlaganja.
Praktično pravilo: pri pripravi vloge uporabljajte veljavno besedilo ZUstS na PISRS oziroma uradne informacije Ustavnega sodišča. Pri ustavni pritožbi lahko že majhna procesna napaka pomeni, da do vsebinske presoje sploh ne pride.
Po 50. členu ZUstS se ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe.
To ima tri pomembne posledice.
Izpodbija se posamični akt, ne zakon ali drug predpis. Če je težava v zakonu ali podzakonskem predpisu, gre načeloma za postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Kadar pa je protiustaven predpis podlaga sodne ali druge individualne odločbe, se vprašanje lahko pojavi v povezavi z ustavno pritožbo.
Z aktom mora biti odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Procesni akti, ki sami po sebi še ne pomenijo takšne odločitve, praviloma niso samostojen predmet ustavne pritožbe.
Zatrjevati je treba kršitev človekove pravice. Ustavno sodišče ne presoja vsake napake pri uporabi zakona ali ugotavljanju dejanskega stanja. Napačna uporaba prava dobi ustavnopravni pomen šele, kadar preraste v kršitev konkretne ustavne pravice — na primer enakega varstva pravic iz 22. člena, pravice do sodnega varstva iz 23. člena ali pravice do pravnega sredstva iz 25. člena.
Ustavno sodišče zato ni »četrta instanca«. Vloga, ki zgolj ponovi revizijske ali pritožbene očitke in ne pokaže njihove ustavnopravne razsežnosti, zgreši namen ustavne pritožbe.
Varuh človekovih pravic lahko ustavno pritožbo vloži v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, vendar jo mora po drugem odstavku 52. člena ZUstS vložiti s soglasjem osebe, katere pravice varuje.
Praktični preizkus: za vsak očitek si napišite tri stvari: kateri akt izpodbijam, katera človekova pravica naj bi bila kršena in katero konkretno ravnanje organa predstavlja to kršitev.
Prvi odstavek 51. člena ZUstS določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
Pri tem je treba razlikovati med formalno in materialno izčrpanostjo.
Formalna izčrpanost pomeni, da je pritožnik dejansko uporabil pravna sredstva, ki so mu bila na voljo, pravočasno in na procesno pravilen način.
Materialna izčrpanost pomeni, da je očitke, ki jih želi pozneje uveljavljati pred Ustavnim sodiščem, po vsebini že odprl pred rednimi sodišči oziroma drugimi pristojnimi organi. Evropsko sodišče za človekove pravice je v zvezi s slovensko ureditvijo prav tako povzelo prakso, po kateri izčrpanost zajema formalni in vsebinski vidik.
To ima pomembno praktično posledico: ustavna pritožba se pogosto začne pripravljati že mnogo prej, ko se ustavnopravni očitki uveljavljajo v redni pritožbi, reviziji ali drugem pravnem sredstvu.
Posebej pomembna je izjema iz drugega odstavka 51. člena. Ta omogoča izjemno odločanje pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi z izvršitvijo akta nastale nepopravljive posledice. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati. Izjema ne pomeni, da bi bilo mogoče preskočiti redna pravna sredstva.
Praktični napotek: pred pisanjem naredite kronologijo vseh pravnih sredstev, odločb in datumov vročitve. Ob vsakem ustavnopravnem očitku označite tudi, v kateri prejšnji vlogi ste ga že uveljavljali.
Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.
Odločilen je datum vročitve, ne datum izdaje odločbe.
Prvo vprašanje zato ni samo »kdaj sem prejel zadnjo odločbo«, ampak katera odločba je glede na uporabljena pravna sredstva tista, zoper katero je ustavna pritožba mogoča.
ZUstS sicer dopušča, da Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o pritožbi, vloženi po izteku 60-dnevnega roka, vendar je to izjema in ne podaljšanje roka.
Praktični napotek: datum vročitve zabeležite takoj. Hranite dokaz o vročitvi in določite interni rok nekaj dni pred dejanskim iztekom. Vloga, ki je izvrstna po vsebini, vendar prepozna, praviloma ne pride do vsebinske presoje.
Pri izračunu roka je odločilno, kateri posamični akt je glede na uporabljena pravna sredstva tisti, zoper katerega je ustavna pritožba mogoča.
55.a člen ZUstS določa vsebinski filter. Splošno pravilo je, da ustavna pritožba ni dovoljena, če zatrjevana kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika nima hujših posledic.
Zakon posebej določa kategorije, pri katerih se šteje, da hujših posledic ni. Med njimi so spori majhne vrednosti oziroma primerljive zadeve glede vrednosti predmeta, odločanje zgolj o stroških postopka, motenje posesti in prekrški.
Toda to ni absolutna prepoved. Ustavno sodišče lahko tudi v takšnem primeru izjemoma odloča, če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
To bistveno spremeni način argumentacije. Če zadeva sodi v eno od kategorij iz 55.a člena, ni dovolj opisati škode ali nepravilnosti v konkretnem primeru. Vloga mora pokazati, zakaj se odpira širše ustavnopravno vprašanje.
Če ni razloga za zavrženje, sledi odločanje o tem, ali bo Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.
Po drugem odstavku 55.b člena zadošča eno od dveh meril: da je zatrjevana kršitev povzročila hujše posledice za pritožnika, ali da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
To je treba razlikovati od vprašanja, ali je bila človekova pravica dejansko kršena. Sprejem pomeni, da bo Ustavno sodišče zadevo vsebinsko obravnavalo; še ne pomeni, da bo pritožbi pozneje ugodilo.
O preizkusu ustavne pritožbe odloča senat treh sodnikov. Če glede sprejema ni soglasja, je pritožba sprejeta, če se zanjo v zakonskem roku izrečejo katerikoli trije sodniki Ustavnega sodišča.
Praktični napotek: v vlogi je smiselno imeti poseben razdelek »Merila za sprejem v obravnavo«. Ne predpostavljajte, da so hujše posledice ali širši ustavnopravni pomen samoumevni.
Vloga mora konkretno pojasniti, kakšne posledice je zatrjevana kršitev povzročila pritožniku.
Druga pot do sprejema je vprašanje, ki po svojem pomenu presega konkretno zadevo.
V praksi se pogosto mešajo štirje različni pojmi.
| IzidKaj pomeni | |
|---|---|
| Zavrženje | Obstaja procesna ovira: na primer prepoznost, neizčrpanost, nedovoljenost ali druga pomanjkljivost, zaradi katere pritožba ne more v nadaljnjo presojo. |
| Nesprejem | Pritožba ni procesno izločena, vendar ne izpolnjuje meril za sprejem v vsebinsko obravnavo. |
| Zavrnitev | Pritožba je bila sprejeta in vsebinsko obravnavana, vendar Ustavno sodišče ugotovi, da ni utemeljena. |
| Ugoditev | Ustavno sodišče ugotovi kršitev človekove pravice in poseže v izpodbijani posamični akt. |
ZUstS izrecno razlikuje med zavrženjem oziroma nesprejemom v fazi preizkusa ter zavrnitvijo ali ugoditvijo po vsebinski obravnavi.
Ta razlika je pomembna tudi pri analizi statistike Ustavnega sodišča: veliko število zadev, ki niso uspešne, samo po sebi ne pove, ali so propadle zaradi procesnih razlogov, meril za sprejem ali po vsebinski presoji.
Obrazec Ustavnega sodišča ni obvezen, je pa praktičen, ker uporabnika vodi skozi zahtevane podatke.
Odvetnik ni obvezen. Če pa pritožnika zastopa pooblaščenec, običajno pooblastilo iz predhodnega sodnega postopka ni dovolj. Tretji odstavek 50. člena ZUstS zahteva posebno in novo pooblastilo: iz njega mora izhajati, da je dano za postopek z ustavno pritožbo, izdano pa mora biti po vročitvi posamičnega akta, ki se izpodbija.
Vloga mora biti vložena v slovenščini, razen zakonsko določenih izjem. Vložiti jo je mogoče osebno, po pošti ali elektronsko. Ustavno sodišče za elektronsko vlaganje uporablja portal VEP.si s storitvijo eOBRAZCI, za oddajo pa je potrebno veljavno kvalificirano digitalno potrdilo. Elektronska vloga brez zahtevanega elektronskega podpisa se ne šteje za vlogo, prejeto v okviru uradnega poslovanja.
Prilog ni smiselno pošiljati v izvirniku, če zadostujejo kopije.
Pomembna izjema obstaja, če je pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe prejel pojasnilo generalnega sekretarja Ustavnega sodišča po 21.a členu o pogojih in zahtevani vsebini vloge. V takšnem primeru lahko Ustavno sodišče odloči, ne da bi ga ponovno pozvalo k dopolnitvi.
Zato se na možnost poznejšega popravljanja vloge ni varno zanašati.
Odvetnik pri ustavni pritožbi ni obvezen, vendar je postopek pravno zahteven. Če si posameznik pravne pomoči ne more privoščiti, je pomemben tudi sistem brezplačne pravne pomoči.
Zakon o brezplačni pravni pomoči pozna posebno brezplačno pravno pomoč v zvezi z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem in postopki pred mednarodnimi sodišči, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
To je pomemben vidik dejanskega dostopa do ustavnega varstva: pravica do ustavne pritožbe je formalno odprta vsakomur, vendar je kakovostna ustavnopravna argumentacija lahko zahtevna tudi za pravno izobraženega posameznika.
Sama vložitev ustavne pritožbe ne zadrži izvršitve izpodbijanega posamičnega akta.
Pritožnik lahko potrebo po zadržanju obrazloži že ob vložitvi ustavne pritožbe. Pri tem morajo biti posledice opisane konkretno: kaj bo izvršitev povzročila, zakaj bi bila škoda težko popravljiva in zakaj poznejša ugoditev sama po sebi ne bi mogla učinkovito odpraviti posledic.
Če Ustavno sodišče po vsebinski presoji ugotovi kršitev, lahko izpodbijani posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne pristojnemu organu v novo odločanje.
V določenih primerih lahko o sporni pravici odloči tudi samo, vendar je to izjema. ZUstS takšno odločitev veže na potrebo po odpravi nastalih posledic oziroma naravo ustavne pravice in na to, da podatki v spisu omogočajo odločitev.
Ugoditev ustavni pritožbi zato praviloma ne pomeni, da je Ustavno sodišče prevzelo vlogo rednega sodišča. Pogost rezultat je razveljavitev odločbe in ponovno odločanje pred pristojnim organom ob upoštevanju ustavnopravnih stališč.
Če se zadeva lahko nadaljuje pred ESČP, je pomembno že domači postopek voditi z mislijo na pravilo o izčrpanju pravnih sredstev.
ESČP pri zadevah proti Sloveniji načeloma šteje ustavno pritožbo za učinkovito domače pravno sredstvo, ki ga je treba izčrpati, preden se posameznik obrne v Strasbourg.
To pomeni tudi vsebinsko izčrpanost. Očitek po Konvenciji mora biti pred domačimi organi uveljavljen vsaj po svojem bistvu. Če pritožnik nekega problema v domačem postopku sploh ni odprl, ga pred ESČP praviloma ne more prvič učinkovito predstaviti kot konvencijski očitek.
Zato je pri ustavni pritožbi smiselno ob ustavni pravici, kadar je relevantno, navesti tudi ustrezen člen Evropske konvencije — na primer povezavo med 22. in 23. členom Ustave ter 6. členom EKČP.
Za pritožbo na ESČP velja štirimesečni rok od dokončne domače odločitve v verigi pravnih sredstev, ki jih je bilo treba učinkovito izčrpati. Če je ustavna pritožba v konkretni zadevi učinkovito in pravilno uporabljeno zadnje domače sredstvo, bo to praviloma odločitev Ustavnega sodišča. Nepravilno ali prepozno vloženo sredstvo pa praviloma ne ustvari novega štirimesečnega roka.
Dobra ustavna pritožba se praviloma ne začne s pisanjem pravne argumentacije, ampak s procesnim pregledom zadeve.
Najprej določite celotno kronologijo postopka in vse datume vročitev. Nato ugotovite, katera pravna sredstva so bila na voljo in katera so bila dejansko uporabljena. Posebej preverite, ali so bili sedanji ustavnopravni očitki že vsebinsko uveljavljani. Šele nato določite izpodbijani akt in izračunajte 60-dnevni rok.
Ko so procesni pogoji preverjeni, vsako zatrjevano kršitev oblikujte posebej: ustavna pravica → konkretno ravnanje organa → mesto v obrazložitvi odločbe → posledica kršitve → odgovor na merila za sprejem.
Pri ustavni pritožbi je praviloma učinkovitejša jasna in selektivna argumentacija kot množica splošnih očitkov. Cilj ni pokazati, koliko stvari je bilo po mnenju pritožnika napačnih, temveč natančno pokazati, kaj je postalo ustavnopravno nedopustno.
Kontrolni seznam izhaja iz formalnih in praktičnih pogojev, ki jih obravnava tudi izhodiščno besedilo.
Najpogostejše težave niso nujno v tem, da ustavna pravica objektivno ni bila kršena. Veliko zadev se ustavi že prej: zaradi zamujenega 60-dnevnega roka, neizčrpanih pravnih sredstev, materialne neizčrpanosti, napačnega predmeta izpodbijanja, neizpolnjenega filtra iz 55.a člena ali neustreznega pooblastila.
Druga skupina težav je vsebinska: vloga ponavlja očitke o napačni uporabi zakona, ne da bi jih povezala s človekovo pravico; zatrjuje nepravičnost, ne pokaže pa konkretne ustavnopravne kršitve; ali podrobno opisuje kršitev, vendar sploh ne pojasni, zakaj zadeva izpolnjuje merila za sprejem v obravnavo.
Pomembna je zato dvojna disciplina: najprej procesna dopustnost, nato ustavnopravna argumentacija.
Osnovni uradni viri za pripravo in preverjanje ustavne pritožbe so Ustava Republike Slovenije, Zakon o Ustavnem sodišču, Poslovnik Ustavnega sodišča, uradna navodila o pogojih in vsebini vlog ter obrazec za ustavno pritožbo.
Ustavno sodišče – pogoji in vsebina vlog
Ustavno sodišče – elektronsko vlaganje
Ustavno sodišče – zakonska ureditev
Za morebitni nadaljnji postopek pred ESČP je treba posebej preveriti aktualni Practical Guide on Admissibility Criteria, navodila za začetek postopka in uradni obrazec ESČP.
Besedilo je splošna analiza pogojev za ustavno pritožbo in ni pravni nasvet za konkretno zadevo. Roki so lahko odločilni, vprašanje izčrpanosti pravnih sredstev in izbire akta, ki ga je treba izpodbijati, pa je odvisno od okoliščin posameznega postopka. Pred vložitvijo je treba preveriti trenutno veljavno besedilo predpisov in aktualna navodila Ustavnega sodišča.