Vročanje in roki

Zakaj je vročitev odločilna

Vročitev opravlja dve nalogi hkrati.

Ta vrstni red vprašanj je pri vsakem pomembnem pisanju uporabnejši od branja vsebine. Vsebina pove, kaj je bilo odločeno. Vročitev pove, koliko časa vam je še ostalo.

Kaj se vroča osebno

Osebna vročitev je strožja oblika vročanja, pridržana za pisanja, pri katerih ima zamuda najhujše posledice.

Po 142. členu ZPP se osebno vročajo zlasti tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena ter vabilo stranki na poravnalni narok oziroma na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan.

Druga pisanja se lahko vročajo po splošnih pravilih, tudi kadar od njihove vročitve teče rok za odgovor.

V upravnem postopku 87. člen ZUP določa sorodno pravilo: osebno se vročajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok.

Od tega, kako je bila vročitev opravljena, je odvisno, katera pot vam je še odprta.

Kako poteka osebna vročitev

Če naslovnika ni mogoče najti, vročevalec pisanja ne pusti v predalčniku. Pusti obvestilo.

Po tretjem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, oziroma pošti v kraju stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo z navedbo, kje je pisanje, in z rokom 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Na obvestilu in na samem pisanju vročevalec navede vzrok in dan, ko je obvestilo pustil, ter se podpiše.

Enak mehanizem pozna 87. člen ZUP: če dokumenta ne prevzamete v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

Namen fikcije ni kaznovati naslovnika, ampak preprečiti, da bi bilo mogoče postopek ustaviti zgolj z neprevzemanjem pošte. Posledica pa je resna.

Kdaj natanko nastopi fikcija vročitve

To je eno najpomembnejših vprašanj pri vročanju, saj pravni učinek nastopi, čeprav pisanja dejansko niste prevzeli.

Pri osebnem vročanju vročevalec ob neuspešni vročitvi pusti obvestilo, pisanje pa je mogoče prevzeti v 15 dneh. Če ga prevzamete, je vročitev opravljena z dnem prevzema. Če ga ne prevzamete, se vročitev šteje za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka.

Vrhovno sodišče je na občni seji 14. januarja 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP in četrtega odstavka 87. člena ZUP določbi četrtega odstavka 111. člena ZPP in drugega odstavka 101. člena ZUP ne upoštevata. Namen mnenja je bil poenotiti do tedaj neenotno sodno prakso.

To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo ali praznik. Vrhovno sodišče je tako v zadevi II Ips 132/2018 potrdilo odločitev, da je fikcija nastopila v nedeljo.

Od tega je treba strogo ločiti rok za pravno sredstvo. Ta praviloma začne teči naslednji dan po vročitvi oziroma po nastopu fikcije. Če zadnji dan tega procesnega roka pade na dela prost dan, se njegov iztek prestavi na prvi naslednji delovnik.

Upravni postopek je v prehodnem obdobju

Pri upravnih zadevah je v letu 2026 potrebna dodatna previdnost. ZUP-I (Uradni list RS, št. 85/2025) je sistem vročanja precej spremenil, vendar se spremenjeni 87. člen še ne uporablja — zakon določa zamik njegove uporabe, do takrat pa se uporablja prejšnje besedilo. Poleg tega je Ustavno sodišče v zadevi U-I-51/26 začasno zadržalo izvrševanje delov nove ureditve iz 86.a in 86.b člena ZUP.

V konkretni upravni zadevi je zato treba najprej preveriti, katera različica pravil se uporablja.

Vročanje pooblaščencu

Po 137. členu ZPP se pisanja vročajo zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu stranke, če zakon ne določa drugače.

Če vas odvetnik obvesti čez dva tedna, ste izgubili dva tedna roka. Če vas ne obvesti sploh, rok kljub temu teče in se lahko izteče. Tretji odstavek istega člena razširja pravilo na pooblaščenca za sprejem pisanj in na začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj.

Vročanje odvetniku

Po 138. členu ZPP se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Vročitev tajnici je torej veljavna vročitev odvetniku. Odsotnost, bolezen ali dopust odvetnika na tek roka ne vplivajo.

Obseg pooblastila

Obseg pooblastila določi stranka: pooblasti lahko samo za določena dejanja ali za vsa pravdna dejanja. Če stranka odvetniku da pooblastilo za pravdo, ne da bi natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja — zlasti vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti poravnavo in vložiti pravna sredstva.

Kdor tega ne želi, mora obseg v pooblastilu izrecno omejiti.

Preklic pooblastila

Dokler sodišče ni obveščeno o prenehanju pooblastila, se pisanja veljavno vročajo dosedanjemu pooblaščencu. To je past, ki povzroči največ škode: stranka odvetniku pove, da ga ne pooblašča več, sodišču pa tega ne sporoči. Pisanja gredo naprej v odvetniško pisarno, rok teče, stranka ne ve ničesar.

Preklic sporočite sodišču pisno in v spis, ne le odvetniku.

Ali se lahko vroča tudi stranki, če to zahteva

Načeloma ne. Pravilo iz 137. člena ni pravica stranke, ampak pravilo o tem, kje nastopi pravni učinek vročitve. Izjava stranke, da želi prejemati pisanja tudi sama, tega učinka ne spremeni.

Sodišče lahko iz previdnosti pošlje pisanje tudi stranki in nekatera to počnejo, a to je vljudnost brez procesnega učinka. Dvojno vročanje ne ustvari dveh rokov — ustvari le negotovost, kateri datum šteje, in ta gre v breme stranke.

Posebnost velja za ustavno pritožbo: pooblastilo iz sodnega postopka zanjo ne zadošča. Iz pooblastila mora izhajati, da je dano prav za postopek z ustavno pritožbo, izdano pa mora biti po vročitvi izpodbijanega akta.

Posebni načini vročanja

Ko vročanje ni bilo pravilno

Nepravilna vročitev ni sama sebi namen.

V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema. Drugačen je položaj, kadar je bila nepravilnost takšna, da se naslovnik s pisanjem ni mogel pravočasno seznaniti. Takrat je treba preveriti, ali je vročitev sploh povzročila procesne učinke in ali je rok začel teči.

Posledice so lahko velike. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je procesna predpostavka za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP.

Dva različna položaja

Pomembno je razlikovati med nepravilno vročitvijo in vrnitvijo v prejšnje stanje. To nista isti pravni situaciji.

Preden sklepate, da ste rok zamudili, preverite, ali je sploh začel teči.

Vročilnica

Vročilnica ni pisanje, ki bi vam kaj sporočalo. Je javna listina, ki dokazuje, da je bilo pisanje vročeno in kdaj.

Kot javna listina ima posebno dokazno moč: domneva se, da je resnično to, kar potrjuje. Ta domneva pa ni neizpodbojna. Po ZPP je dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena.

Kdor trdi, da vročitev ni bila pravilna, mora to dokazati. Zato hranite:

• ovojnico s poštnim žigom,
• obvestilo o prispelem pisanju,
• datum, ko ste pisanje dejansko dvignili,
• elektronsko potrdilo, če je bila vročitev elektronska.

Kako tečejo roki

Način štetja

Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Tedni v slovenskem pravu niso podlaga za štetje.

Pri roku, določenem po dnevih, se dan vročitve ne šteje; rok začne teči prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). Sobote, nedelje in prazniki teka roka ne prekinjajo — znotraj roka se štejejo kot vsi drugi dnevi.

Kdaj se rok izteče

Če zadnji dan roka pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika (četrti odstavek 111. člena ZPP).

Začetek roka, tek roka in zadnji dan so tri različna vprašanja.

Poletno poslovanje sodišč

Od 15. julija do 15. avgusta sodišča poslujejo v omejenem obsegu. V nujnih zadevah procesni roki tečejo, v nenujnih zadevah pa v tem času ne tečejo. Pisanje se lahko v nenujni zadevi kljub temu vroča.

Pri fikciji osebne vročitve med poletnim poslovanjem je potrebna dodatna previdnost. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 9/2024 poudarilo, da naslovnika ni dopustno pustiti v negotovosti glede tega, ali je fikcija vročitve nastopila že med poletnim poslovanjem in kdaj zato začne teči rok za pravno sredstvo. Obvestilo mora biti dovolj jasno in nedvoumno; običajno tipsko opozorilo iz 142. člena ZPP v obravnavani zadevi ni zadoščalo.

Zato pri vročitvi med 15. julijem in 15. avgustom ne računajte roka samo po koledarju. Preverite tudi, ali gre za nujno ali nenujno zadevo in kakšen pouk je bil priložen vročitvi.

Kdaj je vloga pravočasna

Po 112. členu ZPP je vloga pravočasna, če je izročena sodišču, preden se rok izteče.

Zakonski in sodni roki

Zakonskega roka ni mogoče podaljšati. Rok za pritožbo je tak, kakršen je.

Sodni rok, ki ga določi sodišče, je mogoče podaljšati na predlog, vložen pred iztekom, in ob opravičenih razlogih (110. člen ZPP). Podaljšanje ni določitev novega roka: podaljšani rok teče od izteka prejšnjega, ne od vročitve sklepa o podaljšanju.

Ko je rok zamujen

ZPP ureja vrnitev v prejšnje stanje za primere, ko je stranka rok zamudila iz opravičenega vzroka. Ima lastne, kratke roke in ni splošno sredstvo za popravljanje zamud.

Primeri izračuna

Kaj preveriti

Čas, ki ga določi zakon

Pravila o vročanju so videti kot tehnikalija, v resnici pa odločajo o tem, ali bo posameznik svojo zadevo sploh lahko branil. Prav zato niso prepuščena dogovoru: trenutek vročitve mora biti določljiv vnaprej in preverljiv za nazaj.

Iz istega razloga je vročilnica javna listina, fikcija vročitve pa vezana na strogo določen postopek. Oboje je namenjeno temu, da se čas v postopku ne more začeti ali končati po volji ene strani.

Rok, ki je začel teči, teče tudi takrat, ko za to ne veste.