01
Kaj je Ustava?
Najvišji pravni akt države in temelj slovenskega pravnega reda.
Temeljni akt države
Ustava
Posodobljeno:
Ustava določa, kako je država zgrajena in česa oblast ne sme prestopiti.
Ni samo zbirka pravil za državne organe. Določa temeljna načela države, razmerja med vejami oblasti ter pravice in svoboščine, ki pripadajo posamezniku.
Ustava ne določa samo, kdo odloča. Določa tudi meje odločanja.PRAVNA DRŽAVA
02
Kaj varuje?
Temeljne pravice, demokratično ureditev in omejitve državne oblasti.
03
Kaj ob kršitvi?
Kršitev se najprej uveljavlja v rednih postopkih, pod pogoji pa tudi pred Ustavnim sodiščem.
I / TEMELJ PRAVNEGA REDA
Ustava kot najvišji pravni akt
Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt države. Zakoni in drugi predpisi morajo biti z njo skladni, državni organi pa morajo svoje pristojnosti izvajati v okviru, ki ga določa Ustava.
Parlament z zakonom ne more veljavno urediti nečesa na način, ki je v nasprotju z Ustavo. Enako velja za uredbe, pravilnike in druge predpise.
Višje pravilo določa meje nižjemu.
Ustava je na vrhu pravnega reda, pod njo so zakoni, podzakonski predpisi in posamične odločitve organov.
Ustava je izhodišče, s katerim morajo biti skladni zakoni in drugi predpisi.
II / TEMELJNA NAČELA
Temelji slovenske države
Prvi členi Ustave določajo osnovno zgradbo države. Slovenija je demokratična republika ter pravna in socialna država. Oblast ima ljudstvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno in z volitvami.
01
Demokratična republika
Državna oblast svojo legitimnost črpa iz ljudi in se izvršuje po pravilih demokratične ureditve.
02
Pravna država
Tudi oblast je vezana na pravo. Pravila morajo biti dovolj jasna, postopki predvidljivi, posegi države pa pravno utemeljeni.
03
Socialna država
Ustavna ureditev ne varuje samo formalne svobode, temveč priznava tudi socialno razsežnost človekovega položaja.
04
Delitev oblasti
Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast imajo različne naloge ter se med seboj omejujejo in nadzorujejo.
III / MEJE OBLASTI
Tudi država mora spoštovati pravila
Ustava ni navodilo samo za posameznika. Predvsem je zaveza državni oblasti. Državni zbor, vlada, upravni organi in sodišča svojih pristojnosti ne morejo izvajati brez meja.
Vsak organ lahko deluje le v okviru svojih pristojnosti in na način, ki spoštuje ustavne pravice posameznika.
Tudi oblast je vezana na pravila, ki jih postavlja Ustava.
IV / ČLOVEKOVE PRAVICE
Pravice in temeljne svoboščine
Velik del Ustave je namenjen človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam. Te določajo prostor, v katerega oblast praviloma ne sme poseči brez ustavno dopustnega razloga.
Enakost in dostojanstvo
Država mora ljudi obravnavati enako, kadar za različno obravnavo ni razumnega in stvarnega razloga.
Osebna svoboda
Posegi v človekovo svobodo morajo imeti pravno podlago in spoštovati ustavna procesna jamstva.
Zasebnost
Ustava varuje zasebno življenje, komunikacijsko zasebnost, stanovanje in osebne podatke.
Svoboda izražanja
Posameznik lahko svobodno izraža, sprejema in širi mnenja ter informacije v mejah, ki jih dopušča Ustava.
Pravice imajo pomen šele, če jih je mogoče učinkovito varovati.
V / POSTOPEK
Pravica do poštenega postopka
Ustava posameznika ne varuje samo pred vsebino napačne odločitve. Varuje tudi način, kako je bila odločitev sprejeta.
Pomembni so zlasti enako varstvo pravic, možnost sodelovanja v postopku, pravica do izjave, obrazložena odločitev in učinkovito pravno sredstvo.
Postopek ni samo pot do odločitve.
Način odločanja je samostojen del ustavnega varstva posameznika.
VI / USTAVNO VARSTVO
Kdo varuje Ustavo?
Ustave ne varuje samo Ustavno sodišče. Spoštovati jo morajo vsi državni organi, redna sodišča pa morajo pri odločanju zagotavljati varstvo ustavnih pravic.
Ustavno sodišče ima posebno vlogo pri presoji skladnosti zakonov in drugih predpisov z Ustavo ter pri odločanju o ustavnih pritožbah pod pogoji, ki jih določata Ustava in zakon.
VII / USTAVNA PRITOŽBA
Ustavna pritožba ni nova pritožba o vsem
Ustavno sodišče praviloma ne ponavlja celotnega postopka in ne presoja vsake domnevne napačne uporabe zakona.
Ustavna pritožba je namenjena varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, praviloma potem, ko so bila predhodno uporabljena razpoložljiva pravna sredstva.
VIII / SPREMEMBA USTAVE
Kako se spremeni Ustava?
Ustave ni mogoče spreminjati na enak način kot navadnega zakona. Za spremembo je predpisan poseben ustavnorevizijski postopek in zahtevana višja večina.
S tem Ustava ohranja stabilnost: temeljnih pravil države ni mogoče spreminjati z vsakokratno navadno politično večino.
IX / KAJ TO POMENI ZA POSAMEZNIKA
Ustava v praksi
Ko prejmete odločbo, Ustava običajno ni prvi dokument, ki ga odprete. Je pa meja, ki je postopek in odločitev ne smeta prestopiti.
01
Niste bili slišani
Če niste dobili možnosti odgovoriti na pomembne navedbe ali dokaze, se odpre vprašanje pravice do izjave in enakega varstva pravic.
02
Obravnavani ste drugače
Različna obravnava oseb v primerljivem položaju potrebuje stvaren in ustavno sprejemljiv razlog.
03
Država poseže v vašo pravico
Poseg mora imeti pravno podlago in ostati znotraj meja, ki jih postavljajo Ustava in ustavna načela.
04
Pravno sredstvo ni učinkovito
Ustavno varstvo vključuje tudi vprašanje, ali je posamezniku zagotovljena dejanska možnost uveljaviti svoje pravice.
Ustava ni oddaljen simbol države. Njene meje se pokažejo v konkretnem postopku posameznika.
X / VIRI
Viri
Ustava Republike Slovenije je temeljni vir te strani. Za posamezna vprašanja so pomembni tudi Zakon o Ustavnem sodišču, odločbe Ustavnega sodišča ter sodna praksa slovenskih in evropskih sodišč.
Pri konkretnem primeru vedno preverite veljavno besedilo predpisa in pravni pouk v odločbi, ki ste jo prejeli.