Kaj je Ustava?
Najvišji pravni akt države in temelj slovenskega pravnega reda.
Temeljni akt države
Posodobljeno:
Ustava določa, kako je država zgrajena in česa oblast ne sme prestopiti.
Ni samo zbirka pravil za državne organe. Določa temeljna načela države, razmerja med vejami oblasti ter pravice in svoboščine, ki pripadajo posamezniku.
Ustava ne določa samo, kdo odloča. Določa tudi meje odločanja.PRAVNA DRŽAVA
Najvišji pravni akt države in temelj slovenskega pravnega reda.
Temeljne pravice, demokratično ureditev in omejitve državne oblasti.
Kršitev se najprej uveljavlja v rednih postopkih, pod pogoji pa tudi pred Ustavnim sodiščem.
Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt države. Zakoni in drugi predpisi morajo biti z njo skladni, državni organi pa morajo svoje pristojnosti izvajati v okviru, ki ga določa Ustava.
Parlament z zakonom ne more veljavno urediti nečesa na način, ki je v nasprotju z Ustavo. Enako velja za uredbe, pravilnike in druge predpise.
Prvi členi Ustave določajo osnovno zgradbo države. Slovenija je demokratična republika ter pravna in socialna država. Oblast ima ljudstvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno in z volitvami.
Državna oblast svojo legitimnost črpa iz ljudi in se izvršuje po pravilih demokratične ureditve.
Tudi oblast je vezana na pravo. Pravila morajo biti dovolj jasna, postopki predvidljivi, posegi države pa pravno utemeljeni.
Ustavna ureditev ne varuje samo formalne svobode, temveč priznava tudi socialno razsežnost človekovega položaja.
Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast imajo različne naloge ter se med seboj omejujejo in nadzorujejo.
Ustava ni navodilo samo za posameznika. Predvsem je zaveza državni oblasti. Državni zbor, vlada, upravni organi in sodišča svojih pristojnosti ne morejo izvajati brez meja.
Vsak organ lahko deluje le v okviru svojih pristojnosti in na način, ki spoštuje ustavne pravice posameznika.
Velik del Ustave je namenjen človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam. Te določajo prostor, v katerega oblast praviloma ne sme poseči brez ustavno dopustnega razloga.
Država mora ljudi obravnavati enako, kadar za različno obravnavo ni razumnega in stvarnega razloga.
Posegi v človekovo svobodo morajo imeti pravno podlago in spoštovati ustavna procesna jamstva.
Ustava varuje zasebno življenje, komunikacijsko zasebnost, stanovanje in osebne podatke.
Posameznik lahko svobodno izraža, sprejema in širi mnenja ter informacije v mejah, ki jih dopušča Ustava.
Ustava posameznika ne varuje samo pred vsebino napačne odločitve. Varuje tudi način, kako je bila odločitev sprejeta.
Pomembni so zlasti enako varstvo pravic, možnost sodelovanja v postopku, pravica do izjave, obrazložena odločitev in učinkovito pravno sredstvo.
Ustave ne varuje samo Ustavno sodišče. Spoštovati jo morajo vsi državni organi, redna sodišča pa morajo pri odločanju zagotavljati varstvo ustavnih pravic.
Ustavno sodišče ima posebno vlogo pri presoji skladnosti zakonov in drugih predpisov z Ustavo ter pri odločanju o ustavnih pritožbah pod pogoji, ki jih določata Ustava in zakon.
Ustavno sodišče praviloma ne ponavlja celotnega postopka in ne presoja vsake domnevne napačne uporabe zakona.
Ustavna pritožba je namenjena varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, praviloma potem, ko so bila predhodno uporabljena razpoložljiva pravna sredstva.
Ustave ni mogoče spreminjati na enak način kot navadnega zakona. Za spremembo je predpisan poseben ustavnorevizijski postopek in zahtevana višja večina.
S tem Ustava ohranja stabilnost: temeljnih pravil države ni mogoče spreminjati z vsakokratno navadno politično večino.
Ko prejmete odločbo, Ustava običajno ni prvi dokument, ki ga odprete. Je pa meja, ki je postopek in odločitev ne smeta prestopiti.
Če niste dobili možnosti odgovoriti na pomembne navedbe ali dokaze, se odpre vprašanje pravice do izjave in enakega varstva pravic.
Različna obravnava oseb v primerljivem položaju potrebuje stvaren in ustavno sprejemljiv razlog.
Poseg mora imeti pravno podlago in ostati znotraj meja, ki jih postavljajo Ustava in ustavna načela.
Ustavno varstvo vključuje tudi vprašanje, ali je posamezniku zagotovljena dejanska možnost uveljaviti svoje pravice.
Ustava Republike Slovenije je temeljni vir te strani. Za posamezna vprašanja so pomembni tudi Zakon o Ustavnem sodišču, odločbe Ustavnega sodišča ter sodna praksa slovenskih in evropskih sodišč.
Pri konkretnem primeru vedno preverite veljavno besedilo predpisa in pravni pouk v odločbi, ki ste jo prejeli.