Kje sem?
Najprej ugotovite, v katerem postopku ste in kdo je za vašo zadevo pristojen.
PRAVNA DRŽAVA · PRAVNI POSTOPKI · VODIČ
Posodobljeno:
Vodič od prvega dokumenta do konca postopka.
Pravni sistem je lažje razumeti, če ga ne začnete pri zakonih, ampak pri svoji situaciji.
Morda ste prejeli odločbo, tožbo, sklep, poziv ali obvestilo. Morda želite sami začeti postopek ali pa ste že dobili ugodno odločbo, ki še ni izpolnjena.

»Kdo odloča? V katerem postopku sem? Koliko časa imam?«OSNOVNA ORIENTACIJA V PRAVNEM POSTOPKU
Najprej ugotovite, v katerem postopku ste in kdo je za vašo zadevo pristojen.
Preverite, kateri rok teče, od katerega dogodka se šteje in kdaj se izteče.
Dokumenti, dokazi, odločitev, pravno sredstvo, pravnomočnost in po potrebi izvršba.
Veliko pravnih zadev lahko poenostavljeno predstavimo kot zaporedje:
problem → preverjanje rokov in možnosti → dogovor ali pristojni organ → vrsta postopka → dokumenti → vročitev → rok → izjava in dokazi → odločitev → pravno sredstvo → pravnomočnost ali dokončnost → prostovoljna izpolnitev ali izvršba
Vsaka postaja ima drugo funkcijo.
Še preden začnete postopek, je lahko pomembno preveriti, ali je zahtevek pravočasen, koliko lahko postopek stane, ali potrebujete pravno pomoč in ali je spor mogoče rešiti brez odločbe.
Ko se postopek začne, morate vedeti, kdo je pristojen in po katerem postopku odloča.
Med postopkom postanejo ključni dokumenti, vročanje, roki, vpogled v spis, dokazi in možnost izjave.
Ko organ odloči, morate razumeti kaj je odločil, zakaj in kako lahko odločitev izpodbijate.
In tudi ugodna pravnomočna odločba še ni vedno konec zgodbe: če nasprotna stran obveznosti ne izpolni prostovoljno, je lahko potreben nov, izvršilni postopek.

To je eno prvih vprašanj, ki jih morate razjasniti.
Postopki niso enaki. Pravila o pristojnosti, vročanju, rokih, dokazovanju, stroških in pravnih sredstvih se razlikujejo glede na vrsto zadeve.
Sem sodijo predvsem:
pravdni postopek – spori o pogodbah, dolgovih, odškodninah, lastnini in drugih civilnih pravicah,
nepravdni postopki – različne zadeve, ki niso organizirane kot klasičen spor tožnika proti tožencu,
družinski postopki,
zapuščinski postopki,
zemljiškoknjižni postopki,
izvršilni postopki,
ter insolvenčni postopki, na primer osebni stečaj.
Kazenski postopek se nanaša na vprašanje kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje. V njem imajo različne vloge policija, državno tožilstvo, sodišče, obdolženec, zagovornik, oškodovanec in drugi udeleženci.
Ni vsak spor kazenska zadeva. Neizpolnjena pogodba ali neplačan dolg sta lahko civilnopravno vprašanje, čeprav imata za prizadetega zelo resne posledice.
Prekršek ni isto kot kaznivo dejanje in prekrškovni postopek ni isto kot kazenski postopek. Postopke o prekrških vodijo pristojni prekrškovni organi, v določenih primerih pa o njih odločajo tudi sodišča. Širši pravosodni sistem poleg sodišč in tožilstev vključuje tudi organe za postopek o prekrških. (Portal GOV.SI)
Upravni postopek poteka, ko pristojni organ odloča o upravni pravici, pravni koristi ali obveznosti.
Odločajo lahko upravne enote, ministrstva, občine, centri za socialno delo, FURS, ZPIZ, ZZZS, inšpektorati in drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil.
Davčne zadeve imajo veliko značilnosti upravnega odločanja, vendar zanje veljajo številna posebna pravila. Zaradi posebnosti glede odločanja FURS, rokov, dokazovanja, pravnih sredstev in davčne izvršbe jih je smiselno obravnavati posebej.
Upravni postopek in upravni spor nista isto.
Upravni postopek vodi upravni organ. Upravni spor pa je sodni postopek, v katerem se zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah pred Upravnim sodiščem. Upravno sodišče sodi med specializirana sodišča. (Portal GOV.SI)
Specializirana delovna in socialna sodišča odločajo o individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter o določenih sporih s področja socialne varnosti, pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih socialnih pravic. Na drugi stopnji odloča Višje delovno in socialno sodišče. (Portal GOV.SI)
Pred Ustavnim sodiščem potekajo posebni postopki, med drugim presoja ustavnosti predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah. To ni dodatna običajna pritožbena stopnja nad rednimi sodišči.
Ko poznate vrsto postopka, morate vedeti še, kateri organ ga vodi in kaj lahko ta organ sploh odloči.
Slovenski sodni sistem sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Med splošna sodijo okrajna, okrožna in višja sodišča ter Vrhovno sodišče; specializirano sodstvo deluje na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava. (Portal GOV.SI)
Sodišče ni splošna pravna svetovalnica. Njegova naloga je voditi postopek iz svoje pristojnosti in odločiti.
Pri upravnih zadevah lahko odločajo različni državni in drugi organi. Zato ni dovolj vedeti, da je dokument prišel »od države«. Preveriti morate:
kateri organ ga je izdal, v kateri zadevi, na kateri stopnji odloča, po katerem postopku, in kam vodi pravno sredstvo.
Policija in državno tožilstvo imata pomembne, a različne naloge predvsem na področju kazenskega prava. Prav tako imajo posebne naloge Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in drugi nadzorni ali neodvisni organi.
Pri vsakem od njih velja isto vprašanje:

Ni vsak problem mogoče odložiti za nedoločen čas.
Pri nekaterih pravicah obstajajo zastaralni, prekluzivni ali drugi roki, ki lahko odločilno vplivajo na možnost uspešnega uveljavljanja.
Pri obligacijskih terjatvah Obligacijski zakonik določa, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, vendar sodišče zastaranja ne upošteva samo od sebe – dolžnik se mora nanj sklicevati. (PisRS)
Zastaranja zato ne smemo enačiti z vsakim drugim rokom in tudi ne splošno trditi, da »pravica izgine«. Posledice so odvisne od vrste pravice in predpisa.
Še strožji so lahko prekluzivni roki, po katerih lahko določeno upravičenje preneha oziroma ga ni več mogoče uveljaviti na isti način.
Zato je pri starejši zadevi eno prvih vprašanj:
Preden iščete člen zakona ali začnete postopek, preverite zastaralne, prekluzivne in druge roke.
Ni treba, da se vsak spor konča s sodbo.
Stranki se lahko dogovorita sami, skleneta poravnavo ali uporabita mediacijo oziroma drug način sporazumnega reševanja spora.
Mediacija je prostovoljen način reševanja sporov, pri katerem nevtralna tretja oseba pomaga strankama iskati dogovor. eUprava jo opisuje kot prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov, številna sodišča pa imajo vzpostavljene programe sodišču pridružene mediacije. (eUprava)
Mediacija ni primerna za vsako zadevo in dogovor ni vedno mogoč. Kadar pa je, lahko pomeni manj stroškov, manj časa in več nadzora strank nad rešitvijo.
Pomembno pa je preveriti, ali med pogajanji ali mediacijo še vedno tečejo roki za druga pravna dejanja.
Stroški niso stranska podrobnost. Za marsikoga so eden ključnih dejavnikov pri odločitvi, ali bo pravico sploh uveljavljal.
Možni stroški vključujejo:
sodno takso, stroške odvetnika, stroške izvedencev in drugih dokazov, potne in druge procesne stroške, ter v nekaterih postopkih tudi tveganje povračila stroškov nasprotni stranki.
V pravdnem postopku ZPP določa, da vsaka stranka najprej sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji, pri dokazih pa mora lahko založiti tudi predujem. Temeljno pravilo o končni razdelitvi stroškov je uspeh v pravdi: stranka, ki ne uspe, mora praviloma povrniti potrebne stroške nasprotne stranke; pri delnem uspehu lahko sodišče stroške ustrezno razdeli. (PisRS)
To pravilo pa ni univerzalno za vsak pravni postopek. Posamezni postopki imajo svoja pravila o stroških.
Če stroškov ne zmorete, lahko pridejo v poštev brezplačna pravna pomoč, oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, če so izpolnjeni zakonski pogoji. eUprava pojasnjuje, da je mogoče za sodne takse zahtevati popolno ali delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo; za postopek, za katerega je odobrena redna ali izredna BPP, velja tudi oprostitev sodnih taks. (eUprava)
Dokumenti v pravnem postopku niso samo papirji, ampak pogosto procesna dejanja.
Tožba lahko začne spor.
Poziv vas lahko zavezuje, da nekaj dopolnite ali se o nečem izjavite.
Sklep lahko odloči o procesnem vprašanju.
Sodba ali odločba lahko odloči o pravici ali obveznosti.
Vročilnica lahko dokazuje, kdaj je bila vročitev opravljena.
Pri vsakem pomembnem dokumentu zato preverite:
Posebej razlikujte med datumom izdaje in datumom vročitve.
Če je rok vezan na vročitev, datum na vrhu dokumenta še ne pove, kdaj je rok začel teči.
Zato skupaj z dokumentom hranite tudi ovojnico, obvestilo o prispelem pisanju, vročilnico, elektronsko potrdilo ali dokazilo o oddaji.
V postopku niste samo predmet odločanja.
Procesna pravila vam lahko dajejo pravico, da se z zadevo seznanite, se izjavite, pregledate spis, predlagate dokaze, odgovorite na navedbe druge strani, prejmete obrazloženo odločitev in uporabite pravno sredstvo.
Toda pravica vedno deluje znotraj postopka.
Pravica do odgovora vam malo pomaga, če zamudite rok za odgovor.
Vpogled v spis je najkoristnejši takrat, ko imate po njem še čas za odziv.
Pritožba pomaga samo, če je dovoljena in pravočasna.
Zato pri vsaki pravici preverite tri stvari:
Pravni sistem vam daje pravice, vendar pogosto zahteva aktivnost.
Med praktično najpomembnejše stvari sodijo:
spremljanje vročene pošte, preverjanje rokov, pravočasno vlaganje vlog, predložitev zahtevanih podatkov in dokazov, hramba dokazil, ter spremljanje komunikacije s pooblaščencem.
Za vsako zadevo je koristno voditi en sam zapis:
organ → postopek → opravilna številka → dokument → datum vročitve → rok → zadnji dan → naslednji korak
Če imate pooblaščenca, preverite tudi, komu se pisanja pravno veljavno vročajo.

Roki so eden najobčutljivejših delov prava.
Ni dovolj vedeti, da rok traja 8, 15 ali 30 dni.
Vedeti morate tudi:
kaj ga je sprožilo, od katerega trenutka teče, kako se štejejo dnevi, kaj se zgodi ob vikendih in praznikih, ter kdaj se vloga šteje za pravočasno vloženo.
Posebna pravila lahko veljajo pri fikciji vročitve, elektronskem vročanju, vročanju pooblaščencu in posameznih vrstah postopkov.
Zato si ne zapišite samo:
»rok 15 dni«
ampak:

Pravni postopek ne temelji samo na tem, kaj se je dejansko zgodilo.
Pomembno je tudi kaj je mogoče v postopku ugotoviti in dokazati.
Zato imajo lahko velik pomen pogodbe, računi, dopisi, elektronska sporočila, fotografije, priče, strokovna mnenja, potrdila in druga dokazila.
Pomemben je tudi spis.
V njem lahko preverite, kaj je bilo vloženo, katere dokaze organ ali sodišče že ima, kaj je navedla druga stran in katere odločitve so bile že sprejete.
Brez pravočasne seznanitve z gradivom je učinkovita možnost izjave bistveno težja.
Šele ko veste kakšno zadevo in kateri postopek imate, je smiselno iskati konkretne predpise.
V isti zadevi lahko velja več zakonov.
Eden določa vašo vsebinsko pravico ali obveznost, drugi pa postopek, po katerem se o njej odloča.
Pri pogodbenem sporu lahko na primer vsebinsko velja Obligacijski zakonik, proces pred sodiščem pa ureja Zakon o pravdnem postopku.
Pri upravni zadevi lahko pravico ureja področni zakon, postopek pa Zakon o splošnem upravnem postopku.
Za veljavna slovenska besedila predpisov je osrednje uradno izhodišče PISRS.
PISRS – Pravni informacijski sistem Republike Slovenije
Pri člankih, starejših sodbah ali drugih sekundarnih virih vedno preverite tudi trenutno veljavno besedilo zakona.
Določa vašo pravico, obveznost ali pravno razmerje.
Določa postopek, po katerem se o tej pravici ali obveznosti odloča.
Trajanja postopka ni mogoče pošteno napovedati z eno številko.
Na čas vplivajo vrsta postopka, zahtevnost zadeve, število udeležencev in dokazov, obremenjenost sodišča, pritožbe, izvedenska mnenja in številne druge okoliščine.
Vrhovno sodišče objavlja časovne standarde, ki določajo pričakovane čase reševanja posameznih vrst sodnih zadev. Hkrati izrecno opozarja, da ti standardi niso namenjeni napovedovanju trajanja konkretne posamezne zadeve. (Sodstvo Slovenije)
Zato je bolj pošteno računati na to, da lahko nekateri postopki trajajo dalj časa, kot pa pričakovati en univerzalen rok.
Časovni standardi slovenskega sodstva
Ne.
Postopek se lahko konča tudi drugače.
V pravdnem postopku lahko tožnik tožbo umakne, stranki lahko skleneta sodno poravnavo, sodišče lahko vlogo oziroma tožbo pod določenimi pogoji zavrže, postopek se lahko prekine ali miruje, pojavijo pa se lahko tudi druge procesne ovire.
Pomembno je razlikovati:
zavrženje praviloma pomeni, da zaradi procesne ovire ni prišlo do vsebinske presoje zahtevka,
zavrnitev pa praviloma pomeni, da je sodišče o zahtevku vsebinsko odločilo in mu ni ugodilo.
Tudi mirovanje ni nujno konec postopka. Po veljavnem ZPP lahko nastane, če se stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta; če v štirih mesecih nobena ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena. (PisRS)
Zato izraz »zadeva je končana« še ne pove, kako in s kakšnimi posledicami se je končala.
Praviloma pomeni, da zaradi procesne ovire ni prišlo do vsebinske presoje zahtevka.
Praviloma pomeni, da je bilo o zahtevku vsebinsko odločeno in mu ni bilo ugodeno.
Če se z odločitvijo ne strinjate, najprej preverite ali jo je mogoče izpodbijati, s katerim pravnim sredstvom in do kdaj.
Pravna sredstva se med postopki razlikujejo. Lahko gre za pritožbo, ugovor, upravni spor ali drugo redno oziroma izredno pravno sredstvo.
Osnovno izhodišče je pravni pouk.
V njem preverite:
ali je pravno sredstvo dovoljeno, kakšen je rok, kam ga vložite, in kdo o njem odloča.
Prvo vprašanje naj bo:
Šele nato:
V številnih postopkih se lahko oseba zastopa sama, vendar to ne pomeni, da je strokovna pomoč vedno nepotrebna.
Odvetnik je posebej smiseln, kadar:
je zadeva pravno ali dejansko zapletena, gre za veliko finančno ali osebno tveganje, teče kratek rok, je treba pripraviti zahtevnejše pravno sredstvo, ali imajo procesne napake težko popravljive posledice.
Obstajajo pa tudi položaji, ko zakon omejuje samostojno nastopanje.
V pravdnem postopku ZPP določa, da mora stranka pri izrednih pravnih sredstvih procesna dejanja praviloma opravljati po odvetniku; izjema velja, če ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. (PisRS)
Pred Ustavnim sodiščem odvetnik ni obvezen, čeprav ga Ustavno sodišče zaradi kakovosti zastopanja priporoča. (US RS)
Tudi pri Evropskem sodišču za človekove pravice odvetnik ni potreben za začetno vložitev pritožbe; praviloma postane potreben v poznejši fazi, če je zadeva posredovana državi v odgovor. (ECHR)
Zato vedno ločujte:

Besede dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost niso sinonimi.
Odločitev je lahko izdana, ne da bi bila že pravnomočna.
V upravnih postopkih ima poseben pomen tudi dokončnost.
Izvršljivost pa odgovarja na drugo vprašanje:
Zato ob koncu postopka preverite:
Ali je odločitev še mogoče redno izpodbijati? Ali je že dokončna oziroma pravnomočna? Ali je že izvršljiva?
Gre za različne pravne trenutke in različna vprašanja. Ob koncu postopka preverite vse tri.
Ugodna odločba še ne pomeni nujno, da boste naslednji dan prejeli denar, stvar ali drugo izpolnitev.
Najprej lahko druga stran obveznost izpolni prostovoljno.
Če je ne, je lahko potrebna izvršba.
Izvršba je samostojen postopek, v katerem se na podlagi izvršilnega naslova zahteva prisilna izvršitev obveznosti.
Pomembno je tudi, da pravna zmaga in dejanska izterjava nista isto. Če dolžnik nima premoženja ali dohodkov, iz katerih bi bilo mogoče izterjati obveznost, je lahko uspešna sodna odločba v praksi težje izvršljiva.
Zato je koristno že pred začetkom zahtevnejšega premoženjskega spora razmišljati ne samo:
ampak tudi:
Ugodna odločba je lahko šele podlaga za prostovoljno izpolnitev ali nadaljnji izvršilni postopek.
Včasih potrebujete predvsem orientacijo.
Za veljavne predpise uporabite PISRS.
Za sodni sistem in praktične informacije o sodnih postopkih uporabite uradni portal slovenskega sodstva.
Za postopke, obrazce, brezplačno pravno pomoč in druge javne storitve je pomembna eUprava. Njeno področje Pravna pomoč in sodni postopki vključuje informacije o uveljavljanju zahtevkov, mediaciji, brezplačni pravni pomoči in oprostitvi sodnih taks. (eUprava)
Sodstvo Republike Slovenije eUprava – Pravna pomoč in sodni postopki GOV.SI – Pravosodni sistem
Če konkretna zadeva zahteva presojo možnosti za uspeh, oblikovanje zahtevnejše vloge ali zaščito pomembnih pravic, pa splošne informacije niso nadomestilo za individualno pravno pomoč.
Ko imate pravni problem ali prejmete pomemben dokument, pojdite po tem vrstnem redu:
Ni vam treba znati prava na pamet. Najpomembneje je, da vedno veste kje ste, v katerem postopku ste, kaj se trenutno dogaja, koliko časa imate, kakšno tveganje prevzemate in kateri je naslednji korak.