Kaj se spremeni?
Postopek se ne presoja več samo z vidika institucije, temveč tudi z vidika človeka, ki mora v njem uveljaviti svojo pravico.

AKTUALNO · EVROPSKI OKVIR · CEPEJ · 2021
Leta 2021 je CEPEJ vprašanje kakovosti sodstva postavil neposredno z vidika človeka, ki postopek uporablja. Pravičen postopek ni samo pravilno uporabljen zakon: uporabnik mora vedeti, kaj se dogaja, razumeti komunikacijo sodišča in imeti dejansko možnost sodelovati.
Dokument združuje smernice o položaju uporabnika v civilnem postopku ter smernice o jasnem in razumljivem jeziku. Poseben pomen namenja tudi elektronskim storitvam, javnim e-platformam in nevarnosti digitalnega razkoraka.
izhodišče loka od uporabniku prijaznega postopka do sodstva, ki uporablja podatke in umetno inteligenco
Digitalizacija je koristna samo, če uporabniku olajša dostop do pravice. Elektronski postopek, ki ga človek ne razume ali ga ne more uporabljati, ne rešuje problema dostopnosti.
Postopek se ne presoja več samo z vidika institucije, temveč tudi z vidika človeka, ki mora v njem uveljaviti svojo pravico.
Uporabnik mora dobiti dovolj informacij, razumeti sodno komunikacijo in iz obrazložitve razbrati, zakaj je bilo odločeno tako, kot je bilo.
Spletni dostop, e-vloge in e-platforme so napredek le, če so dejansko uporabne ter ne ustvarjajo novih ovir za ljudi z manj digitalnimi znanji ali možnostmi.
I / izhodišče
CEPEJ izhaja iz tega, da je sodstvo javna služba posebnega pomena: varuje pravice, rešuje spore in zagotavlja delovanje pravne države. Zato njegov uporabnik ne more biti samo pasivni opazovalec postopka.
Dokument kot začetno pravno raven uporablja jamstva iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar gre korak dlje. Vpraša se, kako postopek organizirati tako, da človeku omogoči dejansko sodelovanje in razumevanje.
CEPEJ zato poleg klasičnih procesnih jamstev obravnava informacije, komunikacijo, razumljivost, dostopnost in uporabniško izkušnjo.
II / civilni postopek
Formalnosti naj bodo omejene na tiste, ki so potrebne za pravilno izvedbo postopka. Če je procesno napako mogoče odpraviti, naj ima stranka možnost popravka.
Če je uporabnik procesno pravico izgubil zaradi dogodka, na katerega ni mogel vplivati, mora sistem omogočati ustrezno obnovitev njegovega položaja.
Spor o pristojnosti med sodišči ne bi smel postati razlog, zaradi katerega človek dokončno izgubi možnost vsebinske odločitve.
Kadar obstaja več različnih poti za izpodbijanje odločitve, morajo biti razlike med njimi dovolj jasne, da se lahko uporabnik pravočasno obrne na pravi organ.
Stranka potrebuje informacije o poteku zadeve, pričakovanem trajanju, stroških ter možnih posledicah svojih dejanj in opustitev.
Standardni obrazci so koristni, vendar morajo dopuščati posebnosti konkretnega primera. Njihova uporaba ne sme postati nova ovira za dostop do sodišča.
V določenih zadevah neposredna komunikacija s sodnikom izboljša občutek dejanske udeleženosti in omogoči boljše razumevanje položaja stranke.
Sodna odločba mora imeti dovolj jasno strukturo in obrazložitev, da uporabnik razume njeno logiko in vidi, da so bila bistvena vprašanja njegove zadeve obravnavana.
III / obveščenost
Eden pomembnejših poudarkov dokumenta je dostop stranke do osnovnih informacij o lastni zadevi. Brez njih je uporabnik hitro omejen na vlogo pasivnega opazovalca.
CEPEJ med pomembnimi informacijami izpostavlja predvidljivo trajanje postopka, stroške, možne posledice dejanj ali opustitev ter možnost dobiti informacije o napredovanju konkretne zadeve.
Pomembno vlogo imajo tudi sodne pisarne in drugo nesodniško osebje, saj pogosto predstavljajo neposredno povezavo med sodiščem in uporabnikom.
IV / komunikacija
CEPEJ ne predlaga opuščanja pravnega jezika. Kompleksne pravne situacije zahtevajo natančne pojme. Zahteva pa, da je mogoče vsebino predstaviti jasno, strukturirano in brez nepotrebnih jezikovnih ovir.
Ni cilj
Pravnih pojmov ni smiselno poenostaviti do točke, ko se izgubi njihov pravni pomen ali natančnost.
Cilj
Odločitev naj ohrani pravno natančnost, hkrati pa uporabniku omogoči razumeti bistvene razloge, strukturo in posledice.
Dokument zato predlaga usposabljanje sodnikov in sodnega osebja za pisno in ustno komunikacijo, priročnike, premišljene predloge dokumentov, informativne spletne strani ter ustrezno vrednotenje komunikacijskih sposobnosti ob varovanju sodniške neodvisnosti.
V / digitalna dostopnost
Dokument iz leta 2021 že jasno povezuje dostop do pravice z informacijskimi tehnologijami. Elektronsko vlaganje, spletni dostop do postopka in druga digitalna orodja lahko poenostavijo stik s sodiščem.
Toda CEPEJ hkrati opozarja na digitalni razkorak. Vsi ljudje nimajo enakega dostopa do tehnologije, enakih naprav ali enake stopnje digitalnega znanja.
Država mora pri elektronskem poslovanju upoštevati ljudi, ki digitalnih storitev ne morejo uporabljati brez pomoči. Tehnologija ne sme dostopa do sodišča spremeniti v novo obliko izključevanja.
VI / podatki in javnost
V primerjalnem delu dokumenta je 43 respondentov navedlo, da uporabljajo različico javne platforme za sodne odločbe ali drugo informacijsko orodje za uporabnike sodišč.
CEPEJ pri tem opozarja, da sama količina informacij še ne pomeni dobrega dostopa. Če podatki niso strukturirani, razvrščeni in učinkovito iskani, lahko množica informacij postane nova ovira.
Dokument že leta 2021 omenja strukturiranje sodnih odločb s ključnimi besedami ter možnost uporabe orodij umetne inteligence za organizacijo in iskanje pravnih informacij.
Baza sodnih odločb je za uporabnika koristna, ko lahko v njej najde relevantno odločitev, razume njen kontekst in do informacij pride brez nepotrebnih tehničnih ovir.
VII / kakovost
CEPEJ predlaga periodično merjenje zadovoljstva uporabnikov sodišč. To pomeni pomemben dodatek klasičnim kazalnikom, kot so število zadev, čas reševanja in sodni zaostanki.
Obe ravni sta pomembni. Hitro sodišče, ki ga človek ne razume, ni celoten odgovor na vprašanje kakovosti; prav tako razumljiva komunikacija ne more nadomestiti odločanja v razumnem času.
VIII / lok 2021–2026
Dokument CEPEJ iz leta 2021 je pomemben predvsem zato, ker digitalizacijo postavi v širši okvir kakovosti sodstva. Tehnologija ni predstavljena kot cilj sama po sebi, ampak kot eno od sredstev, s katerimi je mogoče uporabniku olajšati sodelovanje v postopku.
Iz tega lahko izpeljemo pet vprašanj, s katerimi je mogoče spremljati nadaljnji razvoj:
Ali procesna pravila vodijo k vsebinski odločitvi ali ustvarjajo nepotrebne pasti?
Ali lahko spremlja svojo zadevo in razume, kaj sledi?
Ali so pisanja in obrazložitve pravno natančni, vendar tudi dostopni človeku?
Ali elektronske storitve olajšujejo postopek tudi ljudem, ki potrebujejo dodatno pomoč?
Ali poleg tehnične izvedbe spremljamo tudi razumljivost, dostopnost in izkušnjo ljudi?
Naslednja leta bodo temu osnovnemu vprašanju dodala objavljanje sodnih odločb, oddaljene obravnave, bolj sistematično digitalno dostopnost in nazadnje generativno umetno inteligenco. Izhodiščno merilo pa ostaja isto: kaj sprememba pomeni za človeka v konkretnem postopku.
VIR
Prispevek povzema dokument Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), sprejet na 36. plenarnem zasedanju 16. in 17. junija 2021.
Dokument CEPEJ je strokovna smernica in primerjalna študija. Sam po sebi ni slovenski zakon ali sodna odločba; uporaben je kot evropsko merilo kakovosti in uporabniku prijaznega delovanja sodnih sistemov.