01
Delovni ali socialni spor?
Delovni spor izhaja iz zaposlitve; socialni spor praviloma sledi odločitvi o pravici iz socialne varnosti.
PRAVNA DRŽAVA · PRAVNI POSTOPKI · DELO IN SOCIALNA VARNOST
Delovni in socialni spor
Posodobljeno:
Delovni in socialni spor sta različni poti do sodnega varstva.
Delovni spor rešuje spor iz delovnega razmerja, socialni spor pa sodno varstvo glede določenih pravic iz sistemov socialne varnosti.
Pri obeh so roki lahko kratki. Najprej ugotovite, ali izpodbijate dejanje delodajalca ali dokončno odločitev nosilca javnega pooblastila.
»Je spor z delodajalcem — ali izpodbijam odločitev o socialni pravici?«OSNOVNA ORIENTACIJA V DELOVNEM IN SOCIALNEM SPORU
02
Kdo odloča?
Za zakonsko določene zadeve so pristojna delovna in socialna sodišča.
03
Ali je rok že začel teči?
Pri odpovedi in pri dokončnih upravnih aktih je treba rok preveriti takoj po vročitvi.
I dve poti
Delovni in socialni spor nista isto
Delovni spor
Gre za spor med delavcem in delodajalcem oziroma za drugo z zakonom določeno delovnopravno zadevo.
Socialni spor
Gre za spor o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Delovni spor se lahko nanaša na obstoj delovnega razmerja, odpoved, plačo, delovni čas, diskriminacijo, odškodnino ali drugo pravico iz zaposlitve. Socialni spor lahko zadeva pokojninsko, invalidsko, zdravstveno, brezposelnostno ali drugo zakonsko opredeljeno socialno pravico.
Isti življenjski položaj lahko vključuje več poti.
Na primer: ravnanje delodajalca je lahko delovni spor, odločitev ZPIZ ali ZZZS pa socialni spor.
Na primer: ravnanje delodajalca je lahko delovni spor, odločitev ZPIZ ali ZZZS pa socialni spor.
II delovni spor
Varstvo pravic iz delovnega razmerja
Pri nekaterih kršitvah mora delavec najprej pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi. Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi in drugih primerih, ki jih posebej ureja zakon, pa je sodno varstvo vezano na neposreden in kratek rok.
Če želite ugotavljati nezakonitost odpovedi ali drugega načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je treba tožbo praviloma vložiti v 30 dneh od vročitve odpovedi. Za druge kršitve in posebne položaje veljajo pravila konkretnega zahtevka, zato preverite ZDR-1 in pravni pouk.
Posebej pazite
Odpoved ni dokument za kasneje
Če prejmete odpoved, takoj preverite datum vročitve, vrsto odpovedi, razlog in pravni pouk. Pogajanja z delodajalcem sama po sebi ne pomenijo, da sodni rok ne teče.
Pri delovnem sporu je odločilen tudi datum, ko je bila odpoved pravilno vročena.
III socialni spor
Ko o pravici najprej odloči organ
Socialni spor pogosto sledi postopku pri nosilcu javnega pooblastila, na primer pri ZPIZ, ZZZS, Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali centru za socialno delo. Pred sodiščem se praviloma izpodbija dokončna odločitev v zadevi, za katero je po zakonu pristojno socialno sodišče.
Za tožbo v socialnem sporu je praviloma pomemben 30-dnevni rok od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker so področja in predhodne poti različni, vedno preverite pravni pouk na odločbi ter področni predpis.
1
Postopek pri nosilcu pravice
Organ odloča o zahtevi oziroma pravici po pravilih svojega področja.
Organ odloča o zahtevi oziroma pravici po pravilih svojega področja.
2
Pravno sredstvo v upravnem postopku
Pred sodnim varstvom je pogosto treba doseči dokončno odločitev.
Pred sodnim varstvom je pogosto treba doseči dokončno odločitev.
3
Socialni spor
Sodišče preizkusi odločitev v okviru pravil ZDSS-1 in drugih predpisov.
Sodišče preizkusi odločitev v okviru pravil ZDSS-1 in drugih predpisov.
Socialni spor praviloma sledi dokončni odločitvi nosilca socialne pravice.
IV sodišče in stranke
Kdo sodeluje in kdo odloča
O zadevah, za katere zakon določa pristojnost, odločajo delovna in socialna sodišča. Stranki v delovnem sporu sta praviloma delavec in delodajalec. V socialnem sporu je na drugi strani nosilec socialnega zavarovanja oziroma drug pristojni organ.
Pravila postopka določajo tudi, kdo lahko zastopa stranko, kako se izvajajo dokazi in kako sodišče skrbi za učinkovito razjasnitev zadeve. Odvetnik ni v vsakem primeru obvezen, vendar je pri zahtevnejši zadevi ali kratkem roku pravočasen strokoven nasvet lahko pomemben.
V priprava
Kaj pripraviti za sodno varstvo
01
Celoten dokument
Ne samo prve strani: pomembni so podpis, datum, priloge in pravni pouk.
02
Podatki o vročitvi
Rok se pogosto začne ob vročitvi, zato zabeležite datum in hranite dokazilo.
03
Dokazi o dejstvih
Pogodba, plačilne liste, dopisi, evidence, odločbe in druga gradiva naj bodo urejena in časovno označena.
Celoten dokument, dokazilo o vročitvi in urejena dokazila so podlaga za pravočasno sodno varstvo.
VI odločitev in pravna sredstva
Sodba, pritožba in končnost
Sodišče prve stopnje odloči s sodbo ali sklepom, odvisno od vprašanja, o katerem odloča. Pravni pouk pove, ali je dovoljena pritožba, v katerem roku in pri katerem sodišču se vloži. Odločitev postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom.
Najprej določite vrsto spora
Od tega sta odvisna predhodna pot in pristojnost sodišča.
Ne zamudite roka
Pri odpovedi in dokončni odločbi o socialni pravici so roki lahko kratki.
Uporabite pravni pouk
Za konkretni dokument je ta pomembnejši od splošne predstave o tem, kako poteka postopek.
Strokovni pregled: 18. september 2026