01
Kdo vodi postopek?
Postopek vodi sodišče; v mnogih zadevah dejanja kot sodni komisar opravlja notar.
PRAVNA DRŽAVA · PRAVNI POSTOPKI · DEDOVANJE
Zapuščinski postopek
Posodobljeno:
Po smrti posameznika sodišče ugotovi, kdo deduje in kaj spada v zapuščino.
Zapuščinski postopek ne deli le stvari: razjasni, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in kdo odgovarja za zapustnikove dolgove.
Na zapuščinsko obravnavo pridite pripravljeni: preverite poziv, zberite listine in pravočasno razmislite o dedni izjavi.
»Kdo deduje, kaj spada v zapuščino in o čem se je treba izjaviti?«OSNOVNA ORIENTACIJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU
02
Kaj spada v zapuščino?
Sodišče ugotavlja premoženje, pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
03
Ali se lahko odpovem dediščini?
Odpoved se poda sodišču do konca zapuščinske obravnave; posledice so pomembne tudi za dolgove.
I začetek
Kaj se zgodi po smrti posameznika
Po smrti preide zapuščina na dediče po samem zakonu, zapuščinski postopek pa razjasni, kdo so dediči, kaj sestavlja zapuščino in kateri deleži oziroma pravice komu pripadajo. Postopek vodi krajevno pristojno sodišče.
Sodišče lahko za opravljanje dejanj v postopku postavi notarja kot sodnega komisarja. Notar v tej vlogi ne zastopa posameznega dediča, temveč opravlja naloge, ki mu jih je zaupalo sodišče.
Zapuščina so premoženjske pravice in obveznosti, ki jih je imel pokojnik ob smrti, kolikor so dedljive. Ne gre avtomatično za vse, kar družina šteje za »njegovo«.
II kdo deduje
Oporoka in zakoniti dediči
Dedič je lahko določen z oporoko. Če oporoke ni, če ne zajema vsega premoženja ali če ne more učinkovati, pridejo v poštev pravila zakonitega dedovanja. Pri konkretnem primeru so pomembni sorodstvena razmerja, zakonska oziroma zunajzakonska skupnost in morebitne posebne okoliščine.
Oporočno dedovanje
Zapustnik je z veljavno oporoko določil, komu naj pripade premoženje ali njegov del.
Zakonito dedovanje
Če oporoka ne določa drugače ali ne ureja vsega, dedni red določa Zakon o dedovanju.
V določenih položajih lahko pride v poštev tudi nujni delež. To je vprašanje, ki ga je treba presojati glede na krog oseb, vsebino oporoke in premoženje v konkretnem primeru.
IV dedna izjava
Sprejem ali odpoved dediščini
Dedič se lahko dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Takšne izjave ne dajajte nepremišljeno, saj so njene posledice lahko širše, kot se zdi na prvi pogled.
Če se oseba, ki je poklicana k dedovanju, ne odpove, zakon izhaja iz sprejema dediščine. Pri odločitvi niso pomembne samo stvari in denar, ampak tudi podatki o morebitnih dolgovih zapustnika.
Posebej pomembno
Dolgovi niso razlog za ugibanje
Dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja; oseba, ki se dediščini odpove, za te dolgove ne odgovarja. Če je položaj nejasen, pred izjavo preverite dejstva in pridobite strokoven nasvet.
V spor med dediči
Kaj če med dediči nastane spor
V zapuščinskem postopku sodišče obravnava vprašanja o pravici do dediščine, dednem deležu in volilih. Če so odločilna dejstva ali pravice med udeleženci sporne, lahko sodišče glede na vrsto spora posameznika napoti na pravdo.
Napotitev na pravdo ne pomeni, da je dedovanje končano ali da je nekdo izgubil. Pomeni, da je za rešitev določenega spornega vprašanja potreben ločen sodni spor.
VI odločitev
Sklep o dedovanju
Ob koncu postopka sodišče izda sklep o dedovanju. V njem ugotovi obseg zapuščine ter razglasi dediče, volilojemnike in druge osebe, ki so pridobile pravico iz zapuščine.
Sklep vsebuje pravni pouk. Če menite, da ni pravilen, je treba preveriti dovoljeno pravno sredstvo, rok in način vložitve. Šele po pravnomočnosti je pogosto mogoče urediti tudi vpise oziroma prenose, ki se navezujejo na zapuščino.
Preverite osebe in deleže
Ali sklep pravilno navaja dediče in njihove pravice?
Preverite premoženje
Ali so pomembne stvari, nepremičnine in pravice zajete pravilno?
Preverite pravni pouk
Če se ne strinjate, rok ne čaka na dodatna pojasnila med sorodniki.
Strokovni pregled: 18. september 2026