Kdo odloča?
Ustavno sodišče presoja ustavnost in zakonitost predpisov ter pod zakonskimi pogoji odloča o ustavnih pritožbah.
PRAVNA DRŽAVA · USTAVA · USTAVNOSODNO VARSTVO
Posodobljeno:
Ustavno sodišče ne ponavlja rednega sojenja, ampak varuje Ustavo in človekove pravice v okvirih svojih pristojnosti.
Ustavnosodno varstvo je posebno varstvo Ustave: lahko zadeva predpis, ki naj bi bil protiustaven, ali posamično odločitev, ki naj bi kršila človekovo pravico.
To nista ista postopka. Najprej ugotovite, ali izpodbijate pravilo samo ali odločitev v svoji konkretni zadevi.

»Izpodbijam predpis — ali varujem svojo konkretno človekovo pravico?«OSNOVNA ORIENTACIJA V USTAVNOSODNEM VARSTVU
Ustavno sodišče presoja ustavnost in zakonitost predpisov ter pod zakonskimi pogoji odloča o ustavnih pritožbah.
Pobuda zadeva predpis, ustavna pritožba pa praviloma posamični akt, ki naj bi posegel v človekove pravice.
Pri ustavni pritožbi je to praviloma temeljni pogoj; sama nestrinjanje s sodbo ne zadošča.
Ustava je najvišji pravni akt. Ustavno sodišče je posebni državni organ, ki v okviru svojih pristojnosti skrbi, da so zakoni in drugi predpisi z Ustavo oziroma zakoni skladni, ter odloča o drugih ustavnih vprašanjih, ki mu jih dajejo Ustava in zakoni.
Ustavno sodišče ni še ena redna pritožbena stopnja nad vsemi sodišči. Njegova naloga ni, da bi pri vsaki zadevi znova ugotavljalo dejstva ali nadomestilo uporabo rednih pravnih sredstev.
Vprašanje je, ali je zakon, uredba, pravilnik ali drug splošni akt skladen z višjim pravnim pravilom.
Vprašanje je, ali je posamični akt v konkretni zadevi kršil pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
V konkretni zadevi se lahko vprašanji tudi povežeta: posamična odločitev lahko temelji na predpisu, za katerega pritožnik zatrjuje, da je protiustaven. Vendar imata pobuda in ustavna pritožba različne pogoje, vsebino in roke.
Zahtevo za presojo lahko vložijo z Ustavo ali zakonom določeni državni organi in drugi upravičenci. Posameznik lahko vloži pobudo, če izkaže pravni interes: predpis mora neposredno posegati v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
Pobuda praviloma ni vezana na rok. Izjema je položaj, ko podzakonski predpis ali splošni akt neposredno učinkuje in posega v položaj pobudnika; tedaj zakon določa posebna časovna pravila. Za konkretni položaj preverite aktualne pogoje na strani Ustavnega sodišča.
Splošno nestrinjanje z zakonom ni dovolj. Pobuda mora razložiti konkretni pravni interes in ga podpreti z ustreznimi listinami.
Ustavna pritožba je namenjena varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zoper posamični akt. Praviloma pride v poštev, ko so izčrpana redna in izredna pravna sredstva, ki jih zahteva zakon, in ko so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sprejem.
Ustavno pritožbo je treba praviloma vložiti v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je dovoljena. Ustavno sodišče jo sprejme v obravnavo le, če gre za kršitev s hujšimi posledicami za pritožnika ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Pri presoji predpisa lahko Ustavno sodišče predpis ali njegov del razveljavi, odpravi v primerih, ki jih določa zakon, ali ugotovi protiustavnost oziroma nezakonitost ter določi rok za odpravo ugotovljene neskladnosti.
Pri ustavni pritožbi lahko posamični akt razveljavi ali odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v novo odločanje. Pod zakonsko določenimi pogoji lahko samo odloči o sporni pravici ali svoboščini.
Ali izpodbijate predpis ali konkretno odločitev v svoji zadevi?
Priložite relevantne odločbe, dokazila o vročitvi in vloge, s katerimi ste varovali pravice prej.
Pogoji za pobudo in ustavno pritožbo niso enaki; pri pritožbi je rok praviloma 60 dni.
Vloga mora biti vezana na pravni interes oziroma konkretno kršitev človekove pravice.
Ustavno sodišče praviloma ne nadomesti poti, ki jo omogoča redni postopek.
Če želite vložiti ustavno pritožbo, začnite dokumente urejati ob prejemu zadnjega posamičnega akta.