01
98,7 % ni ocena kakovosti
Obvladovanje pripada pove, koliko zadev je bilo rešenih glede na nove. Ne pove pa, kako je bil posamezen postopek voden in zakaj je trajal toliko časa.
2025: ko statistika ni več dovolj
Učinkovitost sodstva ni isto kot kakovost sodnega varstva
02
Prvič enotna merila
Vrhovno sodišče je leta 2025 prvič sprejelo enoten dokument z Merili za kakovost dela sodišč.
03
Kar pokaže šele nadzor
SNOPS razkriva konkretne zastoje, nepravilnosti pri spisih, vročanju in predodeljevanju, ki jih skupni odstotek rešenih zadev ne pokaže.
I evropsko izhodišče
Uporabnik je v središču
Evropske smernice o digitalnem pravosodju izhajajo iz preproste premise: pravosodje je javna storitev za varovanje pravic ljudi. Posameznik mora razumeti svoje pravice in obveznosti, vedeti, kako sodeluje v postopku, ter imeti možnost dostopati do sodišča tudi digitalno.
To ne pomeni, da sodišče daje individualne pravne nasvete. Lahko pa jasno pojasni, v kateri fazi je zadeva, kateri rok velja, kam se vloži vloga in katera splošna pravna sredstva obstajajo.
Procesno informiranje ni pravno svetovanje. Je pogoj, da lahko človek v postopku sploh sodeluje.
II sedanje stanje
Slovenija eSodstvo ima
Slovenija ima elektronsko vlaganje, digitalno identifikacijo, elektronsko vročanje in specializirane informacijske sisteme. To je pomemben napredek in infrastruktura, brez katere nadaljnja preobrazba ni mogoča.
Toda obstoj eSodstva sam po sebi še ne pomeni, da ima stranka na voljo celovit elektronski postopek. Podatek o datumu ali vrsti vloge ni enak podatku o tem, kaj se zadevi dogaja, in ni dostop do same vsebine dokumenta.
Podatek, da dokument obstaja, ni dokument sam.
Če stranka vidi naziv in datum, dokumenta pa ne more odpreti, nima dejanskega elektronskega dostopa do tega dela spisa.
III meja sistema
Digitalni spis za sodišče ni nujno digitalni spis za stranko
Projekt eSodišče predvideva sistem za e-vključenost udeležencev oziroma eSpis, integracijo informacijskih sistemov in dostop zunanjih kvalificiranih uporabnikov. To je pomemben razvojni korak.
Vendar izraz »zunanji kvalificirani uporabniki« ni isto kot preprost dostop za vse stranke. Jasno mora biti, kdo v posameznem postopku dostopa do katerih dokumentov in pod katerimi pogoji.
Ključna razlika
Digitalni spis, ki obstaja za informacijski sistem, ni nujno digitalni spis, do katerega dejansko dostopa stranka.
IV pogled stranke
Od e-vloge k e-postopku
Velik del digitalizacije je še vedno zgrajen okoli dokumenta: papirno vlogo zamenja elektronska vloga, podpis je digitalen, dokument je PDF in sistem ga prejme ter evidentira. Tudi skeniranje in indeksiranje fizičnih pisanj sta nujna koraka.
Naslednji korak je zahtevnejši: iz množice dokumentov ustvariti postopek, ki ga uporabnik lahko spremlja. Tak prostor bi prikazal vložene dokumente, odločitve sodišča, procesne dogodke, roke in predvideni naslednji korak.
Sistem zna dokument sprejeti. Stranke skozi postopek praviloma ne vodi.
To ni le vprašanje uporabniške izkušnje. Vpliva na pravno varnost, transparentnost in dejansko možnost človeka, da svoje pravice uveljavlja pravočasno.
V umetna inteligenca
AI lahko najprej pomaga prav stranki
Uporabna umetna inteligenca v sodstvu ne potrebuje pooblastila za odločanje o sporu. Lahko pomaga pri informacijah o procesnih korakih, potrebnih dokumentih, rokih in splošno razpoložljivih pravnih sredstvih.
Tak pomočnik bi uporabniku lahko pojasnil, kaj pomeni dogodek v zadevi, kam vloži dokument in kje poišče dodatno pravno pomoč. Sodniške presoje ne nadomešča.
Pred AI
Podatki o dokumentih, dogodkih, rokih in odločbah morajo biti strukturirani, povezani in varno dostopni.
Pred vprašanjem, kako AI pomaga sodniku, je zato tudi vprašanje, kako lahko digitalni sistem bolje služi stranki.