2026: manj novih zadev, več zaostankov

Manj pripada, več zaostankov

Evropsko poročilo 2026 pokaže slovensko pravosodje v obdobju velikih reform. Toda pod splošno oceno učinkovitosti ostaja pomembno vprašanje: zakaj zaostanki rastejo tudi takrat, ko je novih zadev manj?

Reforma odgovornosti in organizacije

Novi Zakon o sodiščih krepi odgovornost predsednikov sodišč, uvaja redne notranje revizije upravljanja in pripravlja novo mrežo prvostopenjskih sodišč.

Dostop do pravice ni samo statistika

Evropsko poročilo odpira tudi vprašanje brezplačne pravne pomoči: učinkovito sodno varstvo zahteva tudi dejanski in pravočasni dostop do strokovne pravne pomoči.

Uporabnik je v središču

Evropske smernice o digitalnem pravosodju izhajajo iz preproste premise: pravosodje je javna storitev za varovanje pravic ljudi. Posameznik mora razumeti svoje pravice in obveznosti, vedeti, kako sodeluje v postopku, ter imeti možnost dostopati do sodišča tudi digitalno.

To ne pomeni, da sodišče daje individualne pravne nasvete. Lahko pa jasno pojasni, v kateri fazi je zadeva, kateri rok velja, kam se vloži vloga in katera splošna pravna sredstva obstajajo.

Procesno informiranje ni pravno svetovanje. Je pogoj, da lahko človek v postopku sploh sodeluje.

Slovenija eSodstvo ima

Slovenija ima elektronsko vlaganje, digitalno identifikacijo, elektronsko vročanje in specializirane informacijske sisteme. To je pomemben napredek in infrastruktura, brez katere nadaljnja preobrazba ni mogoča.

Toda obstoj eSodstva sam po sebi še ne pomeni, da ima stranka na voljo celovit elektronski postopek. Podatek o datumu ali vrsti vloge ni enak podatku o tem, kaj se zadevi dogaja, in ni dostop do same vsebine dokumenta.

Podatek, da dokument obstaja, ni dokument sam.

Če stranka vidi naziv in datum, dokumenta pa ne more odpreti, nima dejanskega elektronskega dostopa do tega dela spisa.

Digitalni spis za sodišče ni nujno digitalni spis za stranko

Projekt eSodišče predvideva sistem za e-vključenost udeležencev oziroma eSpis, integracijo informacijskih sistemov in dostop zunanjih kvalificiranih uporabnikov. To je pomemben razvojni korak.

Vendar izraz »zunanji kvalificirani uporabniki« ni isto kot preprost dostop za vse stranke. Jasno mora biti, kdo v posameznem postopku dostopa do katerih dokumentov in pod katerimi pogoji.

Ključna razlika

Digitalni spis, ki obstaja za informacijski sistem, ni nujno digitalni spis, do katerega dejansko dostopa stranka.

Od e-vloge k e-postopku

Velik del digitalizacije je še vedno zgrajen okoli dokumenta: papirno vlogo zamenja elektronska vloga, podpis je digitalen, dokument je PDF in sistem ga prejme ter evidentira. Tudi skeniranje in indeksiranje fizičnih pisanj sta nujna koraka.

Naslednji korak je zahtevnejši: iz množice dokumentov ustvariti postopek, ki ga uporabnik lahko spremlja. Tak prostor bi prikazal vložene dokumente, odločitve sodišča, procesne dogodke, roke in predvideni naslednji korak.

Sistem zna dokument sprejeti. Stranke skozi postopek praviloma ne vodi.

To ni le vprašanje uporabniške izkušnje. Vpliva na pravno varnost, transparentnost in dejansko možnost človeka, da svoje pravice uveljavlja pravočasno.

AI lahko najprej pomaga prav stranki

Uporabna umetna inteligenca v sodstvu ne potrebuje pooblastila za odločanje o sporu. Lahko pomaga pri informacijah o procesnih korakih, potrebnih dokumentih, rokih in splošno razpoložljivih pravnih sredstvih.

Tak pomočnik bi uporabniku lahko pojasnil, kaj pomeni dogodek v zadevi, kam vloži dokument in kje poišče dodatno pravno pomoč. Sodniške presoje ne nadomešča.

Pred AI

Podatki o dokumentih, dogodkih, rokih in odločbah morajo biti strukturirani, povezani in varno dostopni.

Pred vprašanjem, kako AI pomaga sodniku, je zato tudi vprašanje, kako lahko digitalni sistem bolje služi stranki.