Kampanjska trditev
Slogana govorita o »politični policiji« oziroma »učinkoviti preiskavi korupcije«. To sta politični interpretaciji, ne besedilo glasovnice.

AKTUALNO · REFERENDUM · 11. OKTOBER 2026
Na eni strani referendumske kampanje je slogan »Proti politični policiji«. Na drugi strani je poziv k »učinkoviti preiskavi korupcije«. Na glasovnici pa ne bo ne ene ne druge trditve. Volivci bodo odločali o tem, ali naj začne veljati konkretna novela Zakona o parlamentarni preiskavi – ZPPre-B, ki jo je Državni zbor sprejel 26. maja 2026. Uradno referendumsko vprašanje je prav to in nič več.
Prav zato je smiselno najprej ločiti politični slogan od pravne vsebine zakona.
Dve kampanji, dva povsem različna opisa istega zakona. Na eni strani »Proti politični policiji«, na drugi »učinkovita preiskava korupcije«. Nobeden od teh sloganov ni uradno referendumsko vprašanje.
Slogana govorita o »politični policiji« oziroma »učinkoviti preiskavi korupcije«. To sta politični interpretaciji, ne besedilo glasovnice.
Volivci odločajo, ali naj se uveljavi konkretna novela Zakona o parlamentarni preiskavi – ZPPre-B.
Presoditi je treba dejansko besedilo novele, ustavni okvir parlamentarne preiskave ter razmerje med učinkovitostjo in varstvom pravic.
01 / parlamentarna preiskava
Izraz politična policija ima precej določen zgodovinski pomen. Nanaša se na policijski oziroma državnovarnostni aparat, katerega naloga je nadzorovanje političnih nasprotnikov oblasti, spremljanje njihove dejavnosti ter preprečevanje ali zatiranje politične opozicije. Soroden pojem tajne policije se v slovarskih opredelitvah nanaša na državno policijsko organizacijo, ki zbira podatke o nasprotnikih oblasti in si prizadeva preprečevati oziroma oslabiti politično opozicijo. Cambridge Dictionary
To je bistveno.
Politična policija je represivni oziroma varnostni aparat oblasti. Njena temeljna smer delovanja je od oblasti proti njenim nasprotnikom.
Parlamentarna preiskovalna komisija pa je po slovenski Ustavi nekaj povsem drugega.
93. člen Ustave daje Državnemu zboru možnost, da v zadevah javnega pomena odredi parlamentarno preiskavo. Še pomembneje: če jo zahteva tretjina poslancev ali Državni svet, jo Državni zbor mora odrediti.
Zato parlamentarna preiskava ni samo instrument vladajoče večine.
Je lahko tudi instrument parlamentarne manjšine za nadzor oblasti.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-50/11 izrecno poudarilo, da 93. člen varuje ustavno pravico tretjine poslancev do parlamentarne preiskave ter da mora biti ta pravica učinkovita tudi v praksi. Posebej je dodalo, da je parlamentarna preiskava praviloma usmerjena prav v ugotavljanje nepravilnosti, nestrokovnega ali nevestnega dela izvršilno-upravne oblasti. Ustavno sodišče
To je skoraj nasprotna institucionalna logika od politične policije.
Politična policija omogoča oblasti nadzor političnih nasprotnikov. Parlamentarna preiskava lahko omogoča politični manjšini nadzor oblasti.
02 / parlamentarna preiskava
Kampanjsko gradivo uporablja zelo močan jezik.
Na drugi strani letaka je zapisano, da je lahko »tarča politične policije« vsak, ki je napisal kritično objavo, podpisal peticijo, šel na protest ali se zameril kakemu politiku. Nato sledi trditev, da bodo lahko politiki brali SMS-sporočila, poslušali telefonske klice, pregledovali bančne račune ter zasliševali posameznika, njegove prijatelje in družinske člane.

V istem gradivu najdemo opozorilo pred tem, da bi politična oblast »brez sodnih pooblastil« preiskovala posameznike, in trditev, da gre za ustanavljanje »vzporednih preiskovalnih orodij«.
Če bi ZPPre-B dejansko ustanavljal nov represivni organ, ki bi zaradi politične kritike lahko sam prisluškoval ljudem, izvajal hišne preiskave in brez zunanjega nadzora zasegal njihovo premoženje, bi bila primerjava s politično policijo razumljiva.
Toda besedilo zakona tega ne počne.
03 / parlamentarna preiskava
Uradno besedilo novele je objavljeno v istem referendumskem gradivu.
ZPPre-B ima deset členov.
Njegov 2. člen spreminja sedanji 1.a člen ZPPre. Posebna možnost, da se že sam akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno pošlje v presojo Ustavnemu sodišču, se zoži. Po predlagani ureditvi bi takšno zahtevo lahko vložila Sodni svet, kadar gre za neodvisnost sodnikov oziroma sodstva, ter generalni državni tožilec, kadar gre za neodvisnost državnih tožilcev. Ustavno sodišče bi moralo zadevo obravnavati absolutno prednostno in odločiti najpozneje v 60 dneh.
Naslednja sprememba določa, da Državni zbor ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Novela nato ureja, kateri poslanci zaradi svoje povezave z zadevo ne smejo sodelovati v preiskovalni komisiji, in določa, da mora biti predlog, s katerim se člana komisije določi za preiskovanca ali pričo, obrazložen.
Nato pride določba, ki je v luči kampanjskih opozoril še posebej zanimiva.
Novi 4. člen bi se glasil:
»V postopku parlamentarne preiskave se zagotavljata varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti.«
To je dobesedno besedilo ZPPre-B.
Zatem novela določa, da morajo sodišča in drugi državni organi zahteve komisije za potrebno pravno pomoč obravnavati nujno.
In končno novi 15.a člen določa, da lahko preiskovanec zaradi kršitev, storjenih med izvajanjem parlamentarne preiskave, vloži tožbo v upravnem sporu.
To je dejanska vsebina novele.
V njej ni določbe, po kateri bi nekdo lahko postal predmet parlamentarne preiskave zato, ker je kritiziral vlado, podpisal peticijo ali šel na protest.
Prav tako ZPPre-B ne ustanavlja novega organa, imenovanega parlamentarna policija, politična policija ali kakorkoli podobno.
04 / parlamentarna preiskava
To je morda največja težava slogana.
Parlamentarne preiskave ne nastanejo z ZPPre-B.
Obstajajo neposredno na podlagi 93. člena Ustave in so zakonsko urejene že od leta 1993.
Tudi možnost komisije, da zbira dokumentacijo, zaslišuje priče in preiskovance ter zahteva izvedbo določenih ukrepov, ni novost te referendumske novele.
ZPPre-B predvsem spreminja procesni okvir že obstoječega instituta.
Zato je treba ločiti dve povsem različni trditvi:
»Parlamentarne preiskovalne komisije imajo močna pooblastila.«
To drži.
In:
»ZPPre-B politikom na novo daje ta pooblastila.«
To pa iz besedila novele ne izhaja.
05 / parlamentarna preiskava
Ustavno sodišče je to vprašanje že jasno razmejilo.
V U-I-50/11 je zapisalo, da preiskovalna komisija ne opravlja sodne funkcije niti funkcije odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj. Njena naloga je ugotavljanje dejanskega stanja, ki ga Državni zbor potrebuje za svoje ustavne pristojnosti, predvsem zakonodajno dejavnost in ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Ustavno sodišče
To ne pomeni, da je parlamentarna komisija brezzobi debatni krožek. Ustava ji namenoma daje precejšnja poizvedovalna pooblastila.
Toda izraz »policija« ima drugačen pravni pomen.
Policija preiskuje kazniva dejanja, izvaja policijska pooblastila in je del izvršilnega represivnega aparata države.
Parlamentarna komisija ugotavlja dejstva za politično in parlamentarno odločanje.
To sta različni funkciji.
06 / parlamentarna preiskava
Tu je treba biti posebej natančen.
Kampanja iz možnosti parlamentarnega zbiranja dokazov naredi vtis, da bodo poslanci sami dobili splošno pravico odpreti telefon kateregakoli političnega kritika in začeti pregledovati njegovo komunikacijo.
Takšna pristojnost v ZPPre-B ni zapisana.
Še več: kot že omenjeno, sama novela v 4. členu izrecno določa varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivosti zasebnosti.
Pri tem je pomemben še širši pravni okvir, o katerem smo pisali že pri analizi same novele. Prisilni ukrepi parlamentarne komisije niso enaki temu, da bi poslanci sami izvajali policijska dejanja. Pri ukrepih, za katere zakon zahteva sodelovanje sodišča, komisija ukrepa prek sodnega postopka.
Zato izraz »politična policija« ustvarja napačen institucionalni vtis: kot da novela prenaša policijsko izvršilno oblast neposredno v roke politikov.
Tega zakon ne določa.
07 / parlamentarna preiskava
Tu pridemo do resničnega spora.
ZPPre-A je leta 2024 uvedel zelo širok 1.a člen, po katerem je lahko samo odreditev parlamentarne preiskave pred Ustavnim sodiščem izpodbijal širok krog subjektov, med njimi tudi preiskovanec in pod določenimi pogoji zasebna fizična oziroma pravna oseba.
Takšna posebna preventivna možnost za običajnega zasebnika pred letom 2024 ni obstajala.
ZPPre-B jo ponovno zožuje predvsem na posebni institucionalni položaj sodstva in državnega tožilstva. To je resnična in pomembna sprememba novele.
O tem se je mogoče povsem legitimno prepirati.
Nekdo lahko meni, da je širši preventivni nadzor Ustavnega sodišča dobra varovalka.
Drugi lahko meni, da tako širok preventivni postopek omogoča blokiranje ali zavlačevanje parlamentarnih preiskav.
To je dejanski pravni spor.
Toda ta spor ni isto kot vprašanje, ali naj Slovenija ustanovi »politično policijo«.
08 / parlamentarna preiskava
Pri tem je pomembna odločba Ustavnega sodišča U-I-50/11.
Ustavno sodišče je iz 93. člena Ustave izpeljalo zahtevo, da mora biti parlamentarno preiskavo mogoče v razumnem roku uvesti, voditi in zaključiti, ne da bi jo bilo mogoče onemogočiti z zlorabami procesnih pravic, izmikanjem ali prikrivanjem informacij. Učinkovitost parlamentarne preiskave je označilo za ustavno vrednoto v širšem javnem interesu.
Še pomembneje: ta učinkovitost varuje tudi pravico tretjine poslancev do preiskave.
Ustavno sodišče je zelo jasno pojasnilo, zakaj je to pomembno. Parlamentarna preiskava je namreč praviloma usmerjena prav proti morebitnim nepravilnostim izvršilne oblasti. Če lahko oblast ali drugi udeleženci z različnimi procesnimi mehanizmi takšno preiskavo dejansko onemogočijo do izteka mandata, je ustavna pravica parlamentarne manjšine vsebinsko izpraznjena.
To je bistveno za razumevanje slogana »politična policija«.
09 / parlamentarna preiskava
Pri pravi politični policiji je odgovor preprost:
oblast nadzoruje politične nasprotnike.
Pri parlamentarni preiskavi je razmerje bistveno bolj zapleteno.
Preiskavo lahko zahteva tretjina poslancev. Parlamentarna večina je torej ne more preprosto preprečiti samo zato, ker je politično neprijetna.
V praksi to pomeni, da lahko opozicija zahteva preiskavo ravnanja vlade, ministrov ali drugih nosilcev oblasti.
To je eden od razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče pravico parlamentarne manjšine do učinkovite preiskave označilo za ustavno pomembno. Ustavno sodišče
Zato je označiti ta institut za »politično policijo« še posebej problematično.
Parlamentarna preiskava je lahko uporabljena tudi proti trenutni oblasti.
To seveda ne pomeni, da je ni mogoče politično zlorabiti.
Je mogoče.
Toda možnost zlorabe instituta ne spremeni njegove pravne narave.
Če nekdo zlorabi parlamentarno preiskavo za politično obračunavanje, imamo problem zlorabe parlamentarne preiskave. Iz tega še ne nastane policijska organizacija.
10 / parlamentarna preiskava
Zaradi poštenosti je treba povedati, da politično poenostavljanje ni omejeno samo na eno stran.

Gradivo »4× ZA« ZPPre-B predstavlja kot pot do »učinkovite preiskave korupcije« ter ga neposredno povezuje z vrsto konkretnih političnih afer.
Tudi to je širša politična interpretacija posledic zakona.
ZPPre-B sam po sebi ne zagotavlja, da bo korupcija odkrita ali da bo zanjo kdo odgovarjal. Parlamentarna preiskava ugotavlja predvsem politično odgovornost in dejstva, potrebna za delo Državnega zbora.
Zato je najbolj korektno pri presoji odmisliti oba slogana.
Ne glasujemo niti o abstraktnem vprašanju »ali ste proti politični policiji« niti o vprašanju »ali ste za boj proti korupciji«.
Glasujemo o ZPPre-B.
11 / parlamentarna preiskava
Problem slogana ni v tem, da bi bilo prepovedano svariti pred možnostjo zlorabe parlamentarnih preiskav. To je legitimna tema.
Problem je, da slogan zamenja naravo instituta, izvor njegovih pooblastil in dejansko vsebino novele.
Politična policija je represivni aparat oblasti, usmerjen proti političnim nasprotnikom.
Parlamentarna preiskava je ustavno določeno parlamentarno nadzorno orodje, ki ga lahko proti volji parlamentarne večine zahteva že tretjina poslancev.
ZPPre-B tega instituta ne ustanavlja.
Ne daje parlamentu nove splošne policijske pristojnosti.
Ne določa, da se sme posameznike preiskovati zaradi njihovih političnih stališč, protestov ali podpisovanja peticij.
Ne uvaja nove splošne pravice poslancev do prisluškovanja telefonskim pogovorom ali branja zasebne komunikacije.
Nasprotno, besedilo novele med drugim izrecno določa varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost zasebnosti.
Kar novela dejansko počne, je bistveno bolj pravno tehnično: zožuje poseben preventivni postopek pred Ustavnim sodiščem, spreminja pravila o sestavi in delu komisije, zahteva nujno obravnavanje pravne pomoči ter uvaja posebno tožbo v upravnem sporu po novem 15.a členu.
12 / parlamentarna preiskava
Nadzor nad delovanjem nosilcev politične oblasti je v razviti demokraciji nujen. Pravna država ne more temeljiti na predpostavki, da oblast nadzora ne potrebuje.
Hkrati pa nadzor sam potrebuje omejitve.
Prav zato mora demokratični sistem iskati ravnotežje: parlamentarna večina ne sme imeti neomejene oblasti nad posameznikom, vendar prav tako ne sme biti mogoče učinkovitega parlamentarnega nadzora oblasti izničiti zgolj zato, ker je za oblast politično neprijeten.
93. člen Ustave tu vsebuje pomembno varovalko: parlamentarno preiskavo lahko zahteva tretjina poslancev. Ustavno sodišče pa je izrecno poudarilo, da mora biti ta pravica tudi dejansko učinkovita, ker je parlamentarna preiskava eno od orodij nadzora nad izvršilno oblastjo. Ustavno sodišče
Zato je pri ZPPre-B smiselno razpravljati o obsegu ustavnosodnega nadzora, procesnih varovalkah, sestavi komisije, položaju preiskovanca in primernosti novega 15.a člena.
Toda za takšno razpravo izraz »politična policija« prej zakriva kot pojasnjuje predmet referenduma.
ZPPre-B ne ustanavlja politične policije. Ne ustvarja novega represivnega organa in parlamentu ne daje nove vrste policijske oblasti. Spreminja procesna pravila že več kot tri desetletja obstoječega ustavnega instituta parlamentarne preiskave.
Volivec ima vso pravico te spremembe podpreti ali zavrniti. Toda odločitev bi morala temeljiti na tem, kar v zakonu dejansko piše, ne na predstavi, da se 11. oktobra odloča o ustanovitvi slovenske politične policije.