Kaj vidi stranka?
Ne samo naziv vloge, temveč dokumente, dogodke, roke in naslednje korake.
Digitalno sodstvo
Kaj bi stranka po evropskih smernicah lahko imela – in kaj ima danes v Sloveniji.
Elektronsko vlaganje, digitalni podpisi in e-vročanje so pomembna infrastruktura. Vendar e-vloga še ni celovit digitalni postopek, ki bi ga stranka lahko spremljala, razumela in v njem učinkovito sodelovala.
Digitalno sodstvo ni mapa PDF-dokumentov. Je postopek, ki ga človek lahko vidi in razume.PRAVNA DRŽAVA
Ne samo naziv vloge, temveč dokumente, dogodke, roke in naslednje korake.
Digitalni spis za institucijo še ni nujno digitalni spis, odprt stranki.
Najprej pri jasnih informacijah in podpori uporabniku, ne pri odločanju namesto sodnika.
Evropske smernice o digitalnem pravosodju izhajajo iz preproste premise: pravosodje je javna storitev za varovanje pravic ljudi. Posameznik mora razumeti svoje pravice in obveznosti, vedeti, kako sodeluje v postopku, ter imeti možnost dostopati do sodišča tudi digitalno.
To ne pomeni, da sodišče daje individualne pravne nasvete. Lahko pa jasno pojasni, v kateri fazi je zadeva, kateri rok velja, kam se vloži vloga in katera splošna pravna sredstva obstajajo.
Slovenija ima elektronsko vlaganje, digitalno identifikacijo, elektronsko vročanje in specializirane informacijske sisteme. To je pomemben napredek in infrastruktura, brez katere nadaljnja preobrazba ni mogoča.
Toda obstoj eSodstva sam po sebi še ne pomeni, da ima stranka na voljo celovit elektronski postopek. Podatek o datumu ali vrsti vloge ni enak podatku o tem, kaj se zadevi dogaja, in ni dostop do same vsebine dokumenta.
Če stranka vidi naziv in datum, dokumenta pa ne more odpreti, nima dejanskega elektronskega dostopa do tega dela spisa.
Projekt eSodišče predvideva sistem za e-vključenost udeležencev oziroma eSpis, integracijo informacijskih sistemov in dostop zunanjih kvalificiranih uporabnikov. To je pomemben razvojni korak.
Vendar izraz »zunanji kvalificirani uporabniki« ni isto kot preprost dostop za vse stranke. Jasno mora biti, kdo v posameznem postopku dostopa do katerih dokumentov in pod katerimi pogoji.
Velik del digitalizacije je še vedno zgrajen okoli dokumenta: papirno vlogo zamenja elektronska vloga, podpis je digitalen, dokument je PDF in sistem ga prejme ter evidentira. Tudi skeniranje in indeksiranje fizičnih pisanj sta nujna koraka.
Naslednji korak je zahtevnejši: iz množice dokumentov ustvariti postopek, ki ga uporabnik lahko spremlja. Tak prostor bi prikazal vložene dokumente, odločitve sodišča, procesne dogodke, roke in predvideni naslednji korak.
To ni le vprašanje uporabniške izkušnje. Vpliva na pravno varnost, transparentnost in dejansko možnost človeka, da svoje pravice uveljavlja pravočasno.
Uporabna umetna inteligenca v sodstvu ne potrebuje pooblastila za odločanje o sporu. Lahko pomaga pri informacijah o procesnih korakih, potrebnih dokumentih, rokih in splošno razpoložljivih pravnih sredstvih.
Tak pomočnik bi uporabniku lahko pojasnil, kaj pomeni dogodek v zadevi, kam vloži dokument in kje poišče dodatno pravno pomoč. Sodniške presoje ne nadomešča.
Pred vprašanjem, kako AI pomaga sodniku, je zato tudi vprašanje, kako lahko digitalni sistem bolje služi stranki.