01 / URADNI IZVOZ
Kaj dejansko kažejo številke?
V uradnem izvozu Državne volilne komisije za referendum o ZPPre-B je pri volišču »OMNIA od: 4007«, številka 970, navedenih 2.907 oddanih glasovnic. Neveljavnih je bilo 10, veljavnih 2.897. Za uveljavitev zakona je glasovalo 442 volivcev, proti 2.455. Delež PROTI med veljavnimi glasovi je 84,74 odstotka.
| Referendum na volišču 970 | Oddane | ZA | PROTI | Delež PROTI |
|---|---|---|---|---|
| ZPPre-B | 2.907 | 442 | 2.455 | 84,74 % |
| Socialna pomoč | 2.898 | 748 | 2.142 | 74,12 % |
Pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju socialne pomoči je bilo na istem volišču oddanih 2.898 glasovnic, osem jih je bilo neveljavnih. Razlika devetih oddanih glasovnic med referendumoma sama po sebi ni neskladje: DVK je za sočasne referendume določila, da volivec sam izbere, pri katerem ali katerih bo glasoval.
02 / MEJE PODATKOV
Obvestili nista celoten zapisnik
Fotografiji prikazujeta javni obvestili o izidu glasovanja na volišču, ne celotnega zapisnika o delu volilnega odbora. Iz njiju ni mogoče razbrati, koliko volivcev je glasovalo ob 11. in 16. uri, kako so bile razdeljene in obračunane glasovnice, kdo je bil ob 19. uri v vrsti ter katere pripombe so bile vpisane v zapisnik.
Na obvestilih je kot število vpisanih volivcev zapisanih 3.453. V javnem Excelovem izvozu DVK je v stolpcu volilnih upravičencev pri tej posebni vrstici OMNIA navedena ničla. Zato odstotka udeležbe, izračunanega iz fotografije, ne predstavljamo kot neodvisno potrjenega uradnega podatka. DVK lahko pojasni, zakaj se evidenci v tem polju razlikujeta.
03 / POTEK GLASOVANJA
Vrsta je nastala že pred večerom
Po poročanju Dnevnika je bila dolga vrsta pred Športnim društvom Moste vidna že sredi dneva. Nekateri volivci so čakali približno uro in pol, nekateri so se obrnili in odšli, ne da bi glasovali. Zato trditev, da je gneča nastala šele po 16. uri, ni skladna z doslej objavljenim poročanjem.
Glasovanje po 19. uri ni samodejno nepravilno. Po navodilu DVK lahko glasujejo vsi, ki so bili ob 19. uri že v vrsti; volilni odbor mora o tem obvestiti okrajno volilno komisijo. Ključno vprašanje zato ni, ali je kdo glasoval ob 19.30, temveč ali je bil ob 19. uri že med upravičenimi čakajočimi in kako je odbor to preveril.
Enako resno je vprašanje volivcev, ki so zaradi dolge vrste odšli. Poročilo, da so ljudje odšli brez glasovanja, samo po sebi še ne pove, koliko jih je bilo, ali so se vrnili in kakšen je bil vpliv na njihove pravice. Zahteva pa preverbo, ali je bila organizacija volišča ustrezna za pričakovano število prijavljenih volivcev.
05 / JAVNA PREVERBA
Kaj mora pojasniti DVK?
Javno znane okoliščine dajejo dovolj razlogov za natančen pregled postopka. Gola zagotovila, da je vse potekalo gladko, tega pregleda ne nadomestijo. DVK oziroma pristojna okrajna komisija bi morala v obsegu, ki varuje osebne podatke in tajnost glasovanja, pojasniti:
- kaj je v celotnem zapisniku volilnega odbora zapisano o gneči, organizaciji in morebitnih pripombah;
- koliko volivcev je na tem volišču glasovalo do 11. in do 16. ure;
- koliko glasovnic za vsak referendum je bilo prejetih, izdanih, neuporabljenih, poškodovanih in oddanih ter kako se seštevki ujemajo z evidenco glasovalcev;
- koliko ljudi je bilo ob 19. uri že v vrsti, kako je bila ta skupina določena in kdaj je bila obveščena okrajna volilna komisija;
- ali so bile zaznane osebe, ki niso mogle glasovati, čeprav so bile pravilno prijavljene, ter kako so bile njihove pripombe obravnavane.
To je preverljiv seznam dokumentov in vprašanj. Ni poziv k objavi poimenskega volilnega imenika ali k razkritju, kako je glasoval kateri koli posameznik.
06 / PRAVNO VARSTVO
Za ugovor je rok 21. oktober
Po 51. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi lahko vsak volivec zaradi konkretno opisanih nepravilnosti pri opravilih volilnih organov vloži ugovor pri DVK v desetih dneh po referendumu. Za glasovanje 11. oktobra je to do 21. oktobra 2026. Če zatrjuje nepravilnost, ki bi lahko obrnila končni izid, mora opisati tudi njen vpliv na rezultat. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja tega roka ne podaljša.
Ni dovolj zapisati, da je rezultat »sumljiv«. Pomembno je navesti, katero dejanje ali opustitev naj bi bilo nepravilno, kdaj se je zgodilo, kdo ga je zaznal in s čim ga je mogoče preveriti. DVK mora ugotovljene nepravilnosti odpraviti oziroma zahtevati njihovo odpravo; razveljavitev glasovanja je vezana na strožje zakonske pogoje.


