Sodobno sodstvo v Sloveniji: digitalizacija v številkah

Kaj je bilo narejeno

Slovensko sodstvo je v letih 2024–2026 uvedlo več rešitev, ki spreminjajo predvsem način izmenjave dokumentov, dostop do elektronskih storitev in notranjo obdelavo sodnih pisanj.

Kaj še ni narejeno

Koliko je stalo

Vrhovno sodišče na strani projektov NOO navaja štiri investicije. Skupna finančna vrednost znaša 8.279.427,84 €, financiranje iz mehanizma NOO pa 6.786.416,26 €.

Razlika med skupno vrednostjo in zneskom financiranja NOO vključuje predvsem DDV in druge dele financiranja, ki niso kriti iz mehanizma.

Kaj kažejo pogodbe eSodišča

Za projekt »Okolju, podjetjem in državljanom prijazno eSodišče« je bilo v pregledanih objavah TED identificiranih devet pogodb v skupni vrednosti 2.931.022,32 € z DDV. To je približno 69 % skupne vrednosti projekta.

Metodološka omejitev: tabela ne predstavlja nujno vseh izdatkov projekta. Zato deležev iz teh devetih pogodb ni pravilno posploševati na celoten projekt ali na celotno digitalizacijo sodstva.

Največja posamezna pogodba v tem naboru je nakup 600 prenosnikov za sodnike. Pogodba za portal eSodstvo in varnostno shemo je vredna 350.000 €. Podatki zato kažejo, da je bila pomemben del projekta tudi infrastruktura, ne samo razvoj uporabniškega portala.

Pri pogodbi za portal je med prvotnim rokom, navedenim v dokumentaciji naročila, in javnim zagonom portala skoraj eno leto razlike. Brez pregleda vseh aneksov in prevzemne dokumentacije tega časovnega razkoraka ni smiselno avtomatično enačiti s pogodbeno zamudo.

Sodstvo v številkah

Pri ocenjevanju učinkovitosti je treba ločiti množico manj zahtevnih zadev od pomembnejših zadev, pri katerih je potrebna vsebinska sodna odločitev.

Portal Poslovanje sodstva za vse zadeve skupaj navaja povprečno trajanje 1,9 meseca. Ta skupni podatek pa vključuje tudi številne manj zahtevne in formalizirane postopke, zato ne opisuje dobro trajanja zahtevnejših sporov.

Veliko sodnikov in razmeroma visok proračun

Po zadnjem primerljivem ciklu CEPEJ za leto 2022 je imela Slovenija 40,7 profesionalnega sodnika na 100.000 prebivalcev, evropsko povprečje pa je bilo 22. Za pravosodni sistem je namenila 107,1 € na prebivalca oziroma 0,38 % BDP. CEPEJ hkrati opozarja, da imajo države različne organizacije sodstva in različen obseg nalog, zato neposredna primerjava števila sodnikov ne pojasni sama po sebi učinkovitosti sistema.

Zaznana neodvisnost

Evropska komisija za leto 2026 navaja, da 59 % prebivalcev in 71 % podjetij neodvisnost sodišč in sodnikov ocenjuje kot precej ali zelo dobro. Ta kazalnik meri zaznano neodvisnost, ne splošnega zadovoljstva s sodstvom.

Brezplačna pravna pomoč

Komisija navaja, da se osnova za odvetniške tarife, ki vpliva tudi na plačilo dela v zadevah brezplačne pravne pomoči, od leta 2019 ni spremenila, medtem ko je kumulativna inflacija do decembra 2025 presegla 26 %. Ministrstvo je januarja 2026 zahtevo za zvišanje zavrnilo, Odvetniška zbornica pa je februarja sprožila upravni spor. Postopek je bil ob pripravi poročila Komisije še odprt.

Kaj se izboljšuje

Kaj digitalizacija ne reši sama

Elektronsko vročanje zmanjša čas in stroške fizičnega pošiljanja. Prenovljeni portal olajša dostop do storitev in spisa. Centralna digitalizacija lahko skrajša notranjo pot papirnega dokumenta. Nobena od teh rešitev pa sama ne določa, kdaj bo razpisan prvi narok ali koliko časa bo potrebnega za vsebinsko odločitev.

Evropska komisija kot enega od možnih ukrepov za hitrejše postopke izrecno omenja bolj koncentrirano razpisovanje obravnav, saj so naroki lahko razmaknjeni več mesecev. To je organizacijsko vprašanje, ne vprašanje hitrosti strežnikov.

Kako bomo vedeli, ali je digitalizacija uspela

Za resno oceno učinkov bo v naslednjih letih koristno spremljati kazalnike pred in po uvedbi novih sistemov.

Šele takšna primerjava omogoča razlikovanje med izvedenim projektom in dokazanim izboljšanjem za uporabnika.