AKTUALNO · ANALIZA REFERENDUMA · 12. OKTOBER 2026

Zakaj je ZPPre-B padel? Ko je »politična policija« premagala razpravo o pravnih varovalkah

Volivci so 11. oktobra zavrnili novelo Zakona o parlamentarni preiskavi. Tesni rezultat ne kaže na širok družbeni konsenz o zakonu, temveč na uspeh kampanje, ki je zapleteno vprašanje procesnih pravil prevedla v preprosto in osebno opozorilo: politična oblast lahko poseže v vaše pravice.

Novela Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B) je na referendumu padla. Po več kot 99 odstotkih preštetih glasovnic je proti njeni uveljavitvi glasovala nekaj več kot polovica volivcev, dosežen pa je bil tudi ustavni zavrnitveni kvorum. Rezultat je bil dovolj tesen, da ne govori o enotni družbeni presoji zakona, temveč predvsem o uspešnejši mobilizaciji nasprotnikov v odločilnem delu volilnega telesa.

Človek v skoku nad črnim krogom kot prispodoba negotovosti in političnega tveganja
01

Kaj je zmagalo?

Preprost in oseben okvir »politične policije«, ki je pravno vprašanje prevedel v opozorilo pred politično oblastjo.

02

Zakaj je delovalo?

Opozorilo se je oprlo na resnično spremembo pravnega varstva, prednost previdnosti in nezaupanje v oblast.

03

Kaj ostaja?

Spor med zaščito posameznika pred politično zlorabo in učinkovitim parlamentarnim nadzorom oblasti.

01 / analiza referenduma

Zapleten zakon in zelo preprost slogan

Osrednja težava zagovornikov ZPPre-B je bila komunikacijska.

Predmet referenduma je bilo pravno zahtevno vprašanje: kdo lahko in v kateri fazi izpodbija akt o odreditvi parlamentarne preiskave, kakšno preventivno pravno varstvo je potrebno in kako ga uravnotežiti z ustavno zahtevo po učinkovitem parlamentarnem nadzoru.

Nasprotna stran je to vprašanje strnila v dve besedi:

»politična policija«.

S tem se je spremenila sama narava javne razprave. Volivec ni bil več postavljen predvsem pred vprašanje, kakšen naj bo procesni model parlamentarne preiskave, temveč pred bistveno bolj neposredno dilemo: ali sme politična večina dobiti instrument, ki bi lahko posegel v zasebnost posameznika.

Kampanja je tehnično vprašanje obsega preventivnega sodnega varstva tako prevedla v zgodbo o telefonu, zasebnosti in državi proti državljanu. Prav ta mehanizem je bilo mogoče prepoznati že pred referendumom.

02 / analiza referenduma

Slogan ni nastal iz nič

Uspeha kampanje PROTI pa ni mogoče pojasniti zgolj z dobro izbranim sloganom.

ZPPre-B je dejansko posegal v ureditev pravnega varstva, uvedeno z ZPPre-A. Med drugim bi zožil del možnosti za preventivno izpodbijanje akta o parlamentarni preiskavi in večji poudarek prenesel na druge oziroma poznejše oblike pravnega varstva.

Zato je imela kampanja proti zakonu resnično pravno izhodišče.

Vprašljiva je bila predvsem razdalja med dejansko spremembo in njenim političnim opisom. Iz zoženja posebnega preventivnega pravnega sredstva je nastala predstava o vzpostavitvi »politične policije«.

To je pomembna razlika.

ZPPre-B ni vzpostavljal nove represivne državne institucije in parlamentarni preiskavi ni podeljeval neomejene oblasti. Spreminjal je procesna pravila že obstoječega ustavnega instituta parlamentarne preiskave.

Toda za uspešno referendumsko kampanjo ni nujno, da politični slogan natančno povzema pravno normo. Bistveno je, ali učinkovito opredeli tveganje, ki ga volivec razume kot pomembno.

Pri ZPPre-B je to uspelo.

03 / analiza referenduma

Neenako dokazno breme obeh strani

Položaj obeh kampanj že v izhodišču ni bil enak.

Nasprotniki so lahko postavili preprosto vprašanje:

Zakaj zmanjševati pravno varstvo posameznika pred politično preiskavo?

Zagovorniki zakona so morali odgovoriti z bistveno zahtevnejšo razlago: parlamentarna preiskava je ustavni instrument nadzora oblasti; njeno delovanje ne sme biti mogoče blokirati zgolj s procesnimi postopki; avtomatično zadržanje je Ustavno sodišče že odpravilo; človekove pravice pa je mogoče varovati tudi z drugačnim sistemom sodnega nadzora.

SDS je zato v kampanji poudarjala, da novela ne uvaja politične policije, temveč omogoča učinkovite parlamentarne preiskave ob ohranjenem sodnem varstvu.

Toda takšna razlaga zahteva poznavanje ustavnega prava, različnih faz postopka in odločb Ustavnega sodišča.

»Politična policija« razlage ne potrebuje.

Na referendumu, kjer mora volivec med dvema možnostma sprejeti odločitev v nekaj trenutkih, je to velika prednost.

04 / analiza referenduma

Pri poseganju v varovalke ima status quo prednost

Pomemben dejavnik je tudi narava samega vprašanja.

Kadar se volivcu predstavi možnost, da bi nova ureditev zmanjšala obstoječo pravno varovalko, je glas PROTI intuitivno varnejša izbira. Za zavrnitev spremembe ni treba dokazati, da bo prišlo do zlorabe. Dovolj je dvom, ali bi do nje lahko prišlo.

Zagovornik spremembe mora nasprotno pojasniti, zakaj je poseg potreben, zakaj sedanji sistem povzroča težave in zakaj bodo posameznikove pravice tudi po spremembi dovolj zaščitene.

Pri tesnem referendumu lahko že majhna skupina volivcev, ki se ob negotovosti odloči za previdnejšo možnost, spremeni končni rezultat.

05 / analiza referenduma

Referendum je postal tudi glasovanje o zaupanju

Parlamentarna preiskava je po svoji naravi političen instrument. Izvajajo jo poslanci in njen namen je ugotavljanje politične odgovornosti.

Zato se razpravi o procesnih pooblastilih parlamentarne komisije skoraj ni bilo mogoče izogniti vprašanju zaupanja:

Ali sedanjim in prihodnjim političnim večinam zaupati dovolj, da lahko tak instrument uporabljajo ob ožjem preventivnem nadzoru?

S tem je pravna dilema dobila še politično razsežnost.

Referendumska kampanja se je vse bolj oddaljevala od razprave o posameznih členih in približevala običajni politični delitvi med vladajočim in opozicijskim blokom.

Tudi potek štetja je pokazal izrazito razdeljenost. Sprva je kazalo na zmago strani ZA, po približno dveh tretjinah preštetih glasov pa se je razmerje začelo obračati in na koncu je prevladala stran PROTI.

To ni slika zakona, ki bi ga družba skoraj soglasno prepoznala kot nesprejemljivega. Je slika politično in vrednostno razdeljenega volilnega telesa.

06 / analiza referenduma

Kaj je torej odločilo?

Rezultata ni mogoče verodostojno pripisati enemu samemu razlogu. Brez reprezentativne povolilne raziskave tudi ni mogoče trditi, zakaj je posamezni volivec glasoval proti.

Iz poteka kampanje pa je mogoče razbrati več dejavnikov, ki so delovali v isto smer.

Nasprotniki ZPPre-B so imeli:

  • izrazito preprost in zapomnljiv okvir »politične policije«;
  • resnično spremembo pravnega varstva, na katero so lahko oprli opozorila;
  • naravno prednost argumenta previdnosti pri poseganju v človekove pravice;
  • možnost, da pravno vprašanje povežejo z nezaupanjem v politično oblast.

Zagovorniki zakona so imeli vsebinsko zahtevnejšo nalogo: pojasniti, zakaj je za delovanje parlamentarne demokracije pomembna tudi učinkovita preiskovalna funkcija parlamenta in zakaj več pravnih možnosti za blokiranje postopka ne pomeni nujno tudi boljše zaščite človekovih pravic.

Na referendumu je zmagalo prvo sporočilo.

07 / analiza referenduma

Zakon je padel, temeljni spor pa ostaja

Rezultat referenduma ne rešuje problema, zaradi katerega je ZPPre-B sploh nastal.

Ustavno sodišče je že pred referendumom odpravilo avtomatični učinek, zaradi katerega je lahko že vložitev zahteve za ustavnosodno presojo preprečila imenovanje preiskovalne komisije. Referendumska zavrnitev ZPPre-B te razveljavljene določbe ne vrača.

Zato po 11. oktobru ostaja isto temeljno ustavnopravno vprašanje:

Kako zagotoviti dovolj močno zaščito posameznika pred morebitno politično zlorabo in hkrati preprečiti, da pravna sredstva sama postanejo način onemogočanja parlamentarne preiskave?

Referendum je odločil usodo ZPPre-B.

Ni pa odpravil konflikta med obema ustavnima vrednotama.

Morda je njegov najpomembnejši nauk drugje: pri zapletenih pravnih vprašanjih lahko o rezultatu manj odloča vsebina posameznega člena in bolj odgovor na vprašanje, kdo uspe prepričljiveje razložiti, česa naj se volivec boji in kaj naj želi zaščititi.

Objavljeno: 12. oktober 2026

Na vrh