AKTUALNO · ANALIZA INTERESOV · 10. OKTOBER 2026

Zakaj jih ZPPre-B tako skrbi? Za sloganom »politična policija« je konkreten spor o moči

Kampanje »Proti politični policiji« ni mogoče razumeti samo s preverjanjem, ali posamezen slogan dobesedno ustreza besedilu ZPPre-B. Pomembno je tudi vprašanje, kateri procesni položaj je leta 2024 uvedel ZPPre-A, komu koristi in kaj bi ZPPre-B spremenil.

V ozadju referendumske razprave ni le abstrakten spor o pravni državi. Gre za konkretno razmerje med dvema ustavnima vrednotama: pravnim varstvom oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava, in pravico parlamentarne manjšine, da lahko učinkovito nadzoruje oblast.

Roka, ki na mestni ulici prestavlja belo razmejitveno črto

Od procesne varovalke do osebnega strahu

Letak kampanje Proti politični policiji

Kampanja tehnično vprašanje obsega preventivnega ustavnosodnega nadzora prevaja v neposredno zgodbo o telefonu, zasebnosti in državi proti državljanu.

Analiza ločuje dokazano pravno spremembo, objektiven institucionalni interes in sklepanje o kampanjski strategiji.
01

Kaj se izgublja?

Širok preventivni dostop zasebnikov in preiskovancev do Ustavnega sodišča, uveden z ZPPre-A leta 2024.

02

Kaj se varuje?

Pravni položaj oseb v preiskavi, pa tudi ustavna pravica parlamentarne manjšine do učinkovitega nadzora oblasti.

03

Kaj naredi kampanja?

Tehnični spor o procesnem ravnotežju prevede v osebno zgodbo o telefonu, zasebnosti in politični represiji.

01 / analiza interesov

Kampanja se je začela pri spremembi zelo močnega procesnega položaja

ZPPre-A je konec leta 2024 uvedel novi 1.a člen Zakona o parlamentarni preiskavi. Poleg več državnih institucij je neposreden dostop do Ustavnega sodišča dobil tudi preiskovanec. Zasebna fizična ali pravna oseba, zajeta v predmet preiskave, pa je lahko zahtevala presojo, če je menila, da za njeno preiskovanje ni izkazan javni interes. Uradni list

To ni pomenilo le možnosti za sodno varstvo ob konkretnem posegu med preiskavo. Omogočilo je izpodbijanje že samega akta, s katerim je bila parlamentarna preiskava odrejena.

ZPPre-B ta široki preventivni model zožuje. Posebno zahtevo Ustavnemu sodišču bi po novem lahko vložila Sodni svet zaradi neodvisnosti sodstva in generalni državni tožilec zaradi neodvisnosti državnih tožilcev. To je osrednji institucionalni vložek referenduma.

02 / analiza interesov

Zakaj je to pomembno tudi za politično aktivne zasebnike

Novinar, sindikat, društvo, zavod, okoljska organizacija ali druga zasebnopravna organizacija lahko deluje zunaj države in hkrati zelo neposredno sodeluje v političnem procesu. Lahko vodi kampanje, organizira proteste, sodeluje pri zakonodajnih pobudah, prejema javna ali evropska sredstva, lobira ali pripravlja referendumske pobude.

Takšno delovanje samo po sebi ni sporno. Pomeni pa, da se lahko pri parlamentarni preiskavi zadeve javnega pomena pojavijo tudi vprašanja o financiranju, stikih, sodelovanju ali vplivu zasebnih organizacij.

Sedanji 1.a člen jim v takem primeru daje posebno možnost, da že na začetku zahtevajo ustavnosodno presojo. ZPPre-B te posebne poti ne bi ohranil v enakem obsegu.

To je objektiven institucionalni interes. Sam po sebi ne dokazuje neustreznega motiva kampanje, pojasnjuje pa, zakaj je vprašanje za politično aktivno civilno družbo bistveno bolj konkretno, kot se zdi na prvi pogled.

03 / analiza interesov

Kampanja ta procesni interes izrecno navaja

Spletna stran kampanje med varovalkami, ki jih želi ohraniti, navaja predhodno izpodbijanje preiskovanca ter predhodno izpodbijanje zasebnikov, zajetih v preiskavo. Na isti strani je kot prejemnik prispevkov naveden CNVOS. Proti politični policiji

Zato ni natančno trditi, da glavni organizatorji nimajo neposrednega institucionalnega interesa za izid. Hkrati njihov interes še ne pomeni, da so opozorila o možnih zlorabah nujno neiskrena. Obe ugotovitvi lahko držita hkrati.

04 / analiza interesov

Forbici in Kovač: kdo naj postavi mejo poslancem

Goran Forbici je spor povzel z vprašanjem, ali naj bo nad poslanci samo »modro nebo« ali tudi sodišče. Poudaril je razliko med preiskovanjem političnih funkcionarjev in preiskovanjem navadnih državljanov. Nika Kovač je opozorilo razširila na levo in desno oblast ter zagovarjala omejevanje poslancev z neodvisnimi institucijami. Dnevnik

Tak okvir pravni spor prevede v vprašanje, ki je razumljivo vsakemu volivcu: kdo bo posameznika varoval pred morebitno politično samovoljo?

Toda pravno vprašanje je ožje. Ne odloča se o tem, ali sme posameznik sploh imeti sodno varstvo, temveč predvsem o obsegu posebnega preventivnega dostopa do Ustavnega sodišča ob odreditvi parlamentarne preiskave in o razmerju do poznejših oblik varstva.

05 / analiza interesov

Kako se pravni spor preseli v telefon volivca

Kampanja kot možne tarče našteva novinarje, sindikaliste, žvižgače, člane civilnih iniciativ, podpisnike peticij, protestnike in politične nasprotnike. Opozarja tudi na bančne račune, telefonske stike ter dokumentacijo državnih organov. Proti politični policiji

Robert Golob je isti okvir ponazoril z vprašanji o brskanju po telefonu, računalniku in računu. Posnetek in njegova sporočila sta bila povzeta v več medijih. Domovina Nova24TV

Komunikacijski premik je jasen. Tehnično vprašanje se glasi, kako širok naj bo preventivni ustavnosodni nadzor nad odreditvijo parlamentarne preiskave. Kampanjsko vprašanje pa postane, ali bo politik pregledoval zasebne naprave in račune volivca.

Drugo vprašanje ima večjo čustveno moč, vendar ni enako prvemu.

06 / analiza interesov

Aktivist, državljan in država kot ponavljajoči se liki kampanje

Gaja Brecelj je po javnih poročilih opozorila, da bi lahko tarča postal vsak, ki kritično nastavlja ogledalo oblasti. Dnevnik

Milan Kučan je vprašanje postavil kot razmerje med državo in državljanom ter trdil, da novela zmanjšuje pravno varnost pred samovoljo države. Večer

Zlatan Čordić – Zlatko je poudaril svobodo in zasebnost ter uporabil podobo oblasti, ki ljudem »diha za ovratnikom«. Nova24TV

Različni govorci uporabljajo različne registre, vendar gradijo podobno zgodbo: država oziroma politična oblast na eni strani in ogroženi posameznik na drugi.

07 / analiza interesov

Zakaj kampanja vključuje znane javne osebnosti

Razprava o 1.a členu, procesni legitimaciji in razmerju med preventivnim ter naknadnim sodnim varstvom težko doseže množično občinstvo. Zato imajo znani obrazi drugačno vlogo kot pravniki ali institucionalni akterji: zapleten spor prevedejo v kratek poziv k udeležbi.

Tudi nastop igralca Jurija Zrneca je bil predvsem mobilizacijski in ne razlaga vsebine posameznih členov. Politikis

To je običajna značilnost politične kampanje. Strokovni argumenti dajejo sporočilu legitimnost, javne osebnosti pa povečajo njegov doseg.

08 / analiza interesov

Zakaj se kampanja vrača v leto 1988

Začetni pobudniki Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak so kampanjo povezali z Odborom za varstvo človekovih pravic ter z letom 1988. Opozorili so na nevarnost vračanja represivnih vzorcev in omejevanja civilne družbe. Strogo zaupno

Leto 1988 ima v slovenskem političnem spominu močan simbolni pomen: proces JBTZ, represivni aparat, politična oblast proti civilni družbi in začetek demokratizacije.

S to primerjavo se tehnični spor o procesnem varstvu prestavi na moralno in zgodovinsko raven. Volivec naj ZPPre-B presoja skozi spomin na politično represijo, ne le skozi vsebino novele.

09 / analiza interesov

Kaj bi politično aktivni zasebni subjekti dejansko izgubili

Sedanji 1.a člen je za zasebno osebo ali organizacijo, zajeto v predmet preiskave, močan preventivni instrument. Omogoča ji, da še pred razvojem preiskave zahteva presojo, ali je javni interes za njeno vključitev sploh izkazan. Uradni list

ZPPre-B ta posebni vzvod zožuje. To lahko poveča možnost, da bodo dejavnost, financiranje ali povezave politično aktivnega zasebnega subjekta dejansko predmet parlamentarne obravnave, preden bi o sporu odločilo Ustavno sodišče po tej posebni poti.

To je konkretna izguba procesnega položaja. Ni pa enaka odpravi vseh pravnih sredstev ali splošni dovolilnici za posege v zasebnost.

10 / analiza interesov

Zakaj je preventivni filter toliko pomembnejši od poznejšega varstva

Že sama parlamentarna preiskava lahko povzroči javno, finančno in reputacijsko breme. Zahteve po dokumentaciji, zaslišanja ter razkrivanje financiranja in notranjih povezav lahko ustvarijo dolgotrajno medijsko zgodbo, tudi če na koncu ni ugotovljena nepravilnost.

Zato obstaja pomembna razlika med dvema položajema:

  • možnostjo izpodbijati konkretno dejanje ali kršitev med preiskavo;
  • možnostjo doseči presojo, ali se preiskava v določenem obsegu sploh sme začeti.

Drugi položaj je za potencialnega preiskovanca praviloma močnejši. Prav ta razlika pomaga pojasniti intenzivnost odpora proti ZPPre-B.

11 / analiza interesov

Ista varovalka lahko postane tudi ovira parlamentarnemu nadzoru

Parlamentarna preiskava po Ustavi ni samo orodje parlamentarne večine. Državni zbor jo mora odrediti tudi na zahtevo tretjine poslancev.

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-50/11 poudarilo ustavno pravico parlamentarne manjšine do učinkovite preiskave. Posebej je opozorilo, da je preiskava pogosto usmerjena v ugotavljanje nepravilnosti izvršilne oblasti in da jo mora biti mogoče v razumnem roku uvesti, voditi in končati. Ustavno sodišče – U-I-50/11

Če zgodnji procesni mehanizem povzroči zastoj do izteka mandata, lahko varovalka pred zlorabo parlamentarnega nadzora postane tudi varovalka oblasti ali z njo povezanih subjektov pred učinkovitim nadzorom.

12 / analiza interesov

Ustavno sodišče je samodejni zastoj že razveljavilo

ZPPre-A je določal, da Državni zbor po vložitvi zahteve do odločitve Ustavnega sodišča ne sme imenovati preiskovalne komisije.

Ustavno sodišče je 10. septembra 2026 to samodejno posledico razveljavilo. Opozorilo je, da pri politični naravi parlamentarnih preiskav ni mogoče izključiti zahtev brez realne možnosti za uspeh, pri katerih vlagatelju koristi že sprožitev postopka in posledični zastoj. Ustavno sodišče – delna odločba U-I-13/26

Sodišče je ponovno poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu in da morajo pravna sredstva preiskavo čim manj ovirati ali zavlačevati. Ustavno sodišče – U-I-13/26

Ta odločba pokaže dvojno naravo procesne varovalke: lahko ščiti pred zlorabo, lahko pa se uporabi tudi za blokiranje nadzora.

13 / analiza interesov

Interes ni isto kot dokaz motiva

Iz javno dostopnih dejstev je mogoče ugotoviti, da politično aktivni zasebniki in organizacije z ZPPre-B izgubljajo poseben preventivni procesni položaj, ki je bil uveden leta 2024. To ustvarja racionalen institucionalni interes za nasprotovanje noveli.

Iz tega pa ni mogoče samodejno sklepati, da je edini ali resnični motiv vseh podpornikov kampanje zaščita lastnega položaja. Mnogi lahko iskreno verjamejo, da je širok preventivni nadzor nujna varovalka pred političnimi zlorabami.

Natančna analiza zato ločuje med tremi ravnmi:

  • dejstvom, da ZPPre-B zožuje poseben preventivni dostop do Ustavnega sodišča;
  • interesom, ki ga imajo subjekti za ohranitev tega položaja;
  • kampanjskim okvirom, ki ta interes predstavlja kot splošno nevarnost za vsakega državljana.

14 / analiza interesov

Kako procesni spor postane množično politično sporočilo

Poziv k ohranitvi pravice zasebnih pravnih oseb do predhodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave je pravno natančen, vendar komunikacijsko šibek.

Slogana »Postavimo politikom mejo« in »Proti politični policiji« sta bistveno učinkovitejša. Procesni položaj spremenita v osebno nevarnost, 1.a člen v telefon, ustavnosodno presojo v zadnjo oviro pred politikom in parlamentarno preiskavo v represivni aparat.

To ne pomeni, da je opozarjanje na zlorabe neupravičeno. Pomeni pa, da slogan ne opisuje nevtralno celotnega pravnega spora.

15 / analiza interesov

Sklep

Odpor proti ZPPre-B ima stvarno pravno izhodišče. Novela zmanjšuje zelo široko preventivno varovalko, uvedeno z ZPPre-A leta 2024. Za politično aktivne zasebnike in organizacije je ta sprememba pomembna, ker zmanjšuje možnost, da že na začetku s posebno zahtevo dosežejo ustavnosodno presojo njihove vključitve v parlamentarno preiskavo.

Na drugi strani je ustavno varovana tudi učinkovitost parlamentarne preiskave, vključno s pravico tretjine poslancev, da nadzoruje oblast. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da samodejni zastoj komisije tej vrednoti ni dajal ustrezne teže.

Dejanski spor zato ni izbira med človekovimi pravicami in politično policijo. Gre za iskanje ravnotežja med zgodnjim sodnim nadzorom, poznejšim pravnim varstvom in učinkovitim parlamentarnim nadzorom oblasti.

Kampanja je izgubo posebne možnosti za zgodnje izpodbijanje parlamentarne preiskave prevedla v osebno sporočilo, da je lahko ogrožen vsak državljan. Prav ta preskok od konkretnega institucionalnega spora k splošnemu občutku osebne nevarnosti pojasnjuje, zakaj je dejansko izbran izraz »politična policija«.