Kaj se izgublja?
Širok preventivni dostop zasebnikov in preiskovancev do Ustavnega sodišča, uveden z ZPPre-A leta 2024.

AKTUALNO · ANALIZA INTERESOV · 10. OKTOBER 2026
Kampanje »Proti politični policiji« ni mogoče razumeti samo s preverjanjem, ali posamezen slogan dobesedno ustreza besedilu ZPPre-B. Pomembno je tudi vprašanje, kateri procesni položaj je leta 2024 uvedel ZPPre-A, komu koristi in kaj bi ZPPre-B spremenil.
V ozadju referendumske razprave ni le abstrakten spor o pravni državi. Gre za konkretno razmerje med dvema ustavnima vrednotama: pravnim varstvom oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava, in pravico parlamentarne manjšine, da lahko učinkovito nadzoruje oblast.

Kampanja tehnično vprašanje obsega preventivnega ustavnosodnega nadzora prevaja v neposredno zgodbo o telefonu, zasebnosti in državi proti državljanu.
Širok preventivni dostop zasebnikov in preiskovancev do Ustavnega sodišča, uveden z ZPPre-A leta 2024.
Pravni položaj oseb v preiskavi, pa tudi ustavna pravica parlamentarne manjšine do učinkovitega nadzora oblasti.
Tehnični spor o procesnem ravnotežju prevede v osebno zgodbo o telefonu, zasebnosti in politični represiji.
01 / analiza interesov
ZPPre-A je konec leta 2024 uvedel novi 1.a člen Zakona o parlamentarni preiskavi. Poleg več državnih institucij je neposreden dostop do Ustavnega sodišča dobil tudi preiskovanec. Zasebna fizična ali pravna oseba, zajeta v predmet preiskave, pa je lahko zahtevala presojo, če je menila, da za njeno preiskovanje ni izkazan javni interes. Uradni list
To ni pomenilo le možnosti za sodno varstvo ob konkretnem posegu med preiskavo. Omogočilo je izpodbijanje že samega akta, s katerim je bila parlamentarna preiskava odrejena.
ZPPre-B ta široki preventivni model zožuje. Posebno zahtevo Ustavnemu sodišču bi po novem lahko vložila Sodni svet zaradi neodvisnosti sodstva in generalni državni tožilec zaradi neodvisnosti državnih tožilcev. To je osrednji institucionalni vložek referenduma.
02 / analiza interesov
Novinar, sindikat, društvo, zavod, okoljska organizacija ali druga zasebnopravna organizacija lahko deluje zunaj države in hkrati zelo neposredno sodeluje v političnem procesu. Lahko vodi kampanje, organizira proteste, sodeluje pri zakonodajnih pobudah, prejema javna ali evropska sredstva, lobira ali pripravlja referendumske pobude.
Takšno delovanje samo po sebi ni sporno. Pomeni pa, da se lahko pri parlamentarni preiskavi zadeve javnega pomena pojavijo tudi vprašanja o financiranju, stikih, sodelovanju ali vplivu zasebnih organizacij.
Sedanji 1.a člen jim v takem primeru daje posebno možnost, da že na začetku zahtevajo ustavnosodno presojo. ZPPre-B te posebne poti ne bi ohranil v enakem obsegu.
To je objektiven institucionalni interes. Sam po sebi ne dokazuje neustreznega motiva kampanje, pojasnjuje pa, zakaj je vprašanje za politično aktivno civilno družbo bistveno bolj konkretno, kot se zdi na prvi pogled.
04 / analiza interesov
Goran Forbici je spor povzel z vprašanjem, ali naj bo nad poslanci samo »modro nebo« ali tudi sodišče. Poudaril je razliko med preiskovanjem političnih funkcionarjev in preiskovanjem navadnih državljanov. Nika Kovač je opozorilo razširila na levo in desno oblast ter zagovarjala omejevanje poslancev z neodvisnimi institucijami. Dnevnik
Tak okvir pravni spor prevede v vprašanje, ki je razumljivo vsakemu volivcu: kdo bo posameznika varoval pred morebitno politično samovoljo?
Toda pravno vprašanje je ožje. Ne odloča se o tem, ali sme posameznik sploh imeti sodno varstvo, temveč predvsem o obsegu posebnega preventivnega dostopa do Ustavnega sodišča ob odreditvi parlamentarne preiskave in o razmerju do poznejših oblik varstva.
05 / analiza interesov
Kampanja kot možne tarče našteva novinarje, sindikaliste, žvižgače, člane civilnih iniciativ, podpisnike peticij, protestnike in politične nasprotnike. Opozarja tudi na bančne račune, telefonske stike ter dokumentacijo državnih organov. Proti politični policiji
Robert Golob je isti okvir ponazoril z vprašanji o brskanju po telefonu, računalniku in računu. Posnetek in njegova sporočila sta bila povzeta v več medijih. Domovina Nova24TV
Komunikacijski premik je jasen. Tehnično vprašanje se glasi, kako širok naj bo preventivni ustavnosodni nadzor nad odreditvijo parlamentarne preiskave. Kampanjsko vprašanje pa postane, ali bo politik pregledoval zasebne naprave in račune volivca.
Drugo vprašanje ima večjo čustveno moč, vendar ni enako prvemu.
07 / analiza interesov
Razprava o 1.a členu, procesni legitimaciji in razmerju med preventivnim ter naknadnim sodnim varstvom težko doseže množično občinstvo. Zato imajo znani obrazi drugačno vlogo kot pravniki ali institucionalni akterji: zapleten spor prevedejo v kratek poziv k udeležbi.
Tudi nastop igralca Jurija Zrneca je bil predvsem mobilizacijski in ne razlaga vsebine posameznih členov. Politikis
To je običajna značilnost politične kampanje. Strokovni argumenti dajejo sporočilu legitimnost, javne osebnosti pa povečajo njegov doseg.
08 / analiza interesov
Začetni pobudniki Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak so kampanjo povezali z Odborom za varstvo človekovih pravic ter z letom 1988. Opozorili so na nevarnost vračanja represivnih vzorcev in omejevanja civilne družbe. Strogo zaupno
Leto 1988 ima v slovenskem političnem spominu močan simbolni pomen: proces JBTZ, represivni aparat, politična oblast proti civilni družbi in začetek demokratizacije.
S to primerjavo se tehnični spor o procesnem varstvu prestavi na moralno in zgodovinsko raven. Volivec naj ZPPre-B presoja skozi spomin na politično represijo, ne le skozi vsebino novele.
09 / analiza interesov
Sedanji 1.a člen je za zasebno osebo ali organizacijo, zajeto v predmet preiskave, močan preventivni instrument. Omogoča ji, da še pred razvojem preiskave zahteva presojo, ali je javni interes za njeno vključitev sploh izkazan. Uradni list
ZPPre-B ta posebni vzvod zožuje. To lahko poveča možnost, da bodo dejavnost, financiranje ali povezave politično aktivnega zasebnega subjekta dejansko predmet parlamentarne obravnave, preden bi o sporu odločilo Ustavno sodišče po tej posebni poti.
To je konkretna izguba procesnega položaja. Ni pa enaka odpravi vseh pravnih sredstev ali splošni dovolilnici za posege v zasebnost.
10 / analiza interesov
Že sama parlamentarna preiskava lahko povzroči javno, finančno in reputacijsko breme. Zahteve po dokumentaciji, zaslišanja ter razkrivanje financiranja in notranjih povezav lahko ustvarijo dolgotrajno medijsko zgodbo, tudi če na koncu ni ugotovljena nepravilnost.
Zato obstaja pomembna razlika med dvema položajema:
Drugi položaj je za potencialnega preiskovanca praviloma močnejši. Prav ta razlika pomaga pojasniti intenzivnost odpora proti ZPPre-B.
11 / analiza interesov
Parlamentarna preiskava po Ustavi ni samo orodje parlamentarne večine. Državni zbor jo mora odrediti tudi na zahtevo tretjine poslancev.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-50/11 poudarilo ustavno pravico parlamentarne manjšine do učinkovite preiskave. Posebej je opozorilo, da je preiskava pogosto usmerjena v ugotavljanje nepravilnosti izvršilne oblasti in da jo mora biti mogoče v razumnem roku uvesti, voditi in končati. Ustavno sodišče – U-I-50/11
Če zgodnji procesni mehanizem povzroči zastoj do izteka mandata, lahko varovalka pred zlorabo parlamentarnega nadzora postane tudi varovalka oblasti ali z njo povezanih subjektov pred učinkovitim nadzorom.
12 / analiza interesov
ZPPre-A je določal, da Državni zbor po vložitvi zahteve do odločitve Ustavnega sodišča ne sme imenovati preiskovalne komisije.
Ustavno sodišče je 10. septembra 2026 to samodejno posledico razveljavilo. Opozorilo je, da pri politični naravi parlamentarnih preiskav ni mogoče izključiti zahtev brez realne možnosti za uspeh, pri katerih vlagatelju koristi že sprožitev postopka in posledični zastoj. Ustavno sodišče – delna odločba U-I-13/26
Sodišče je ponovno poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu in da morajo pravna sredstva preiskavo čim manj ovirati ali zavlačevati. Ustavno sodišče – U-I-13/26
Ta odločba pokaže dvojno naravo procesne varovalke: lahko ščiti pred zlorabo, lahko pa se uporabi tudi za blokiranje nadzora.
13 / analiza interesov
Iz javno dostopnih dejstev je mogoče ugotoviti, da politično aktivni zasebniki in organizacije z ZPPre-B izgubljajo poseben preventivni procesni položaj, ki je bil uveden leta 2024. To ustvarja racionalen institucionalni interes za nasprotovanje noveli.
Iz tega pa ni mogoče samodejno sklepati, da je edini ali resnični motiv vseh podpornikov kampanje zaščita lastnega položaja. Mnogi lahko iskreno verjamejo, da je širok preventivni nadzor nujna varovalka pred političnimi zlorabami.
Natančna analiza zato ločuje med tremi ravnmi:
14 / analiza interesov
Poziv k ohranitvi pravice zasebnih pravnih oseb do predhodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave je pravno natančen, vendar komunikacijsko šibek.
Slogana »Postavimo politikom mejo« in »Proti politični policiji« sta bistveno učinkovitejša. Procesni položaj spremenita v osebno nevarnost, 1.a člen v telefon, ustavnosodno presojo v zadnjo oviro pred politikom in parlamentarno preiskavo v represivni aparat.
To ne pomeni, da je opozarjanje na zlorabe neupravičeno. Pomeni pa, da slogan ne opisuje nevtralno celotnega pravnega spora.
15 / analiza interesov
Odpor proti ZPPre-B ima stvarno pravno izhodišče. Novela zmanjšuje zelo široko preventivno varovalko, uvedeno z ZPPre-A leta 2024. Za politično aktivne zasebnike in organizacije je ta sprememba pomembna, ker zmanjšuje možnost, da že na začetku s posebno zahtevo dosežejo ustavnosodno presojo njihove vključitve v parlamentarno preiskavo.
Na drugi strani je ustavno varovana tudi učinkovitost parlamentarne preiskave, vključno s pravico tretjine poslancev, da nadzoruje oblast. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da samodejni zastoj komisije tej vrednoti ni dajal ustrezne teže.
Dejanski spor zato ni izbira med človekovimi pravicami in politično policijo. Gre za iskanje ravnotežja med zgodnjim sodnim nadzorom, poznejšim pravnim varstvom in učinkovitim parlamentarnim nadzorom oblasti.
Kampanja je izgubo posebne možnosti za zgodnje izpodbijanje parlamentarne preiskave prevedla v osebno sporočilo, da je lahko ogrožen vsak državljan. Prav ta preskok od konkretnega institucionalnega spora k splošnemu občutku osebne nevarnosti pojasnjuje, zakaj je dejansko izbran izraz »politična policija«.