01
Kaj CEPEJ meri?
Sredstva, sodnike, pravno pomoč, organizacijo sodišč, digitalna orodja, pripad ter kazalnike reševanja in trajanja zadev.
AKTUALNO · EVROPSKI OKVIR · CEPEJ · 2022
2022: ko podatki pokažejo sodstvo – in česa ne pokažejo
Leta 2022 je CEPEJ objavil deveti primerjalni pregled evropskih sodnih sistemov. Poročilo zajema 44 držav članic Sveta Evrope in tri države opazovalke, vendar temelji na podatkih za leto 2020.
Za Slovenijo podatki pokažejo sistem z razmeroma velikimi finančnimi in kadrovskimi viri ter razvito informacijsko infrastrukturo. Toda ista poročila pokažejo tudi mejo statistike: veliko rešenih zadev, veliko sodnikov ali visoka stopnja digitalizacije sami po sebi še ne povedo, kako zahtevne so bile zadeve, koliko časa človek dejansko čaka in ali odločitev ob nadaljnjem sodnem nadzoru obstane.
100,03 €
na prebivalca za slovenski sodni sistem
po podatkih CEPEJ za leto 2020
41,5 sodnika
na 100.000 prebivalcev;
evropsko povprečje je bilo 22,2
Ključna ideja
Sodstva ni mogoče razumeti z eno številko. Število rešenih zadev meri predvsem pretočnost sistema. Proračun in število sodnikov merita vire. Čas reševanja meri drugo razsežnost. Digitalizacija meri razvitost orodij. Noben od teh podatkov pa sam po sebi ne pove, ali je bila konkretna zadeva rešena pravilno, razumljivo in pravično.
02
Kaj številke ne povedo?
Samo število rešenih zadev ne pokaže zahtevnosti primera, kakovosti obrazložitve ali tega, ali bo odločitev ob pravnem sredstvu potrjena, spremenjena ali razveljavljena.
03
Kje ostane uporabnik?
Tu se pokaže razlika med delovanjem institucije in dejansko izkušnjo človeka, ki mora v sistemu uveljaviti svojo pravico.
I / merjenje
Kaj CEPEJ pravzaprav meri?
CEPEJ evropskih sodnih sistemov ne razvršča od najboljšega do najslabšega. Države imajo različne pristojnosti sodišč, organizacijske modele, postopke in statistične kategorije. Primerjave so zato namenjene predvsem razumevanju razlik in trendov, ne izdelavi preproste lestvice.
Poročilo 2022 temelji na podatkih za leto 2020. To je posebej pomembno, ker je pandemija covida-19 vplivala na naroke, delo sodišč, pripad zadev, delo na daljavo in digitalne oblike poslovanja.
Clearance Rate
Razmerje med številom rešenih in novo prejetih zadev. Vrednost nad 100 % pomeni, da je sistem v obdobju rešil več zadev, kot jih je prejel.
Disposition Time
Izračun, koliko časa bi bilo pri sedanjem tempu približno potrebnega za rešitev obstoječe zaloge.
Disposition Time ni dejanski povprečni čas trajanja
posamezne sodne zadeve.
Zato vrednosti DT ni pravilno zapisati kot »povprečna zadeva traja toliko dni«.
II / viri sistema
Slovenija: veliko virov
Slovenija je leta 2020 za sodni sistem namenila 100,03 evra na prebivalca oziroma 0,45 % BDP. Povprečje sodelujočih držav je bilo 78,09 evra na prebivalca, mediana pa 64,50 evra.
CEPEJ Slovenijo primerja tudi s Češko. Ob podobnem BDP na prebivalca je Slovenija za sodni sistem namenila približno 100 evrov na prebivalca, Češka približno 65. Kot eno od možnih razlag CEPEJ omenja večji pripad sodnih zadev v Sloveniji.
Samo sodiščem je Slovenija namenila približno 88 evrov na prebivalca oziroma 0,40 % BDP. Več kot 80 % slovenskega proračuna sodnega sistema je šlo neposredno sodiščem.
41,5
poklicnega sodnika na 100.000 prebivalcev v Sloveniji
22,2
evropsko povprečje poklicnih sodnikov
na 100.000 prebivalcev
Tudi pri tem kazalniku CEPEJ opozarja na razlike med sistemi. Delo, ki ga v eni državi opravlja poklicni sodnik, lahko drugje opravlja drug pravosodni strokovnjak ali nepoklicni sodnik.
Velik vložek pove, koliko sredstev sistem uporablja.
Ne pove še, kakšen rezultat dobi posameznik.
III / zahtevnost
Ena zadeva ni enaka drugi
Ena od glavnih omejitev statistike je preprosta: zelo različni postopki se lahko v skupnem seštevku pojavijo kot ena rešena zadeva, čeprav se njihova zahtevnost močno razlikuje.
Tudi Vrhovno sodišče v poročilu za leto 2022 poudarja, da je ocenjevanje učinkovitosti odvisno od strukture zadev in opozarja na njihovo vse večjo kompleksnost.
Sto enostavnih postopkov in sto zahtevnih gospodarskih,
upravnih ali kazenskih postopkov ni enaka delovna obremenitev.
IV / kakovost
Rešena zadeva še ni kakovostno rešena zadeva
Ko je zadeva statistično »rešena«, to pove, da je bila na določeni stopnji postopka zaključena. Samo po sebi pa ne pove, ali je bila odločitev pravno pravilno utemeljena, dovolj obrazložena ali ali je pozneje prestala nadzor višjega sodišča.
Vrhovno sodišče zato spremlja tudi potrjene, spremenjene in razveljavljene odločbe.
| Pomembnejše zadeve po pravnem sredstvu | Delež |
|---|---|
| Potrjene odločbe | 72,5 % |
| Spremenjene odločbe | 11,9 % |
| Razveljavljene odločbe | 15,7 % |
Pri okrožnih sodiščih je bilo v tej skupini 69,0 % odločb potrjenih, 15,4 % spremenjenih in 15,6 % razveljavljenih. Pri Upravnem sodišču je bilo 59,5 % potrjenih, 13,3 % spremenjenih in 27,2 % razveljavljenih.
Pomembna meja
To ni odstotek »napačnih sodb«.
Gre za odločbe, pri katerih je bilo vloženo pravno sredstvo in je bilo o njem odločeno. Sprememba ali razveljavitev ima lahko različne procesne ali materialnopravne razloge.
Statistično rešena zadeva in odločitev,
ki nespremenjena prestane nadaljnji sodni nadzor,
nista ista stvar.
Tudi pravnomočnost sama po sebi ni sinonim za vsebinsko pravilnost.
V / čas
Povprečje lahko zakrije problem
Vrhovno sodišče je za leto 2022 na splošni ravni ocenilo, da je sodstvo obvladovalo pripad in da se je skupno število nerešenih zadev zmanjšalo.
Pri pomembnejših zadevah pa se je čas reševanja podaljševal. Pri pravdnih zadevah okrožnih sodišč je bilo za leto 2022 navedeno povprečno trajanje 24,2 meseca, pri okrajnih pravdnih zadevah pa 15,8 meseca.
Agregat
Sistem lahko kot celota obvladuje letni pripad in zmanjšuje skupno število nerešenih zadev.
Posamezne kategorije
Zahtevnejše vrste zadev se lahko kljub temu rešujejo bistveno počasneje.
Poseben signal pri upravnem sodstvu
Pri prvostopenjskih upravnih zadevah je CEPEJ za Slovenijo zaznal povečanje deleža zadev, starejših od dveh let. Kot razloge navaja širitev pristojnosti Upravnega sodišča, več nujnih zadev in rast zaloge.
Pri upravnih zadevah na najvišji instanci se je delež nerešenih zadev, starejših od dveh let, povečal s 3,8 % leta 2018 na 23,8 % leta 2020.
Pravna meja
Zadeva, starejša od dveh let, ni avtomatično kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Pomembni so tudi kompleksnost postopka in morebitna neupravičena obdobja nedejavnosti.
VI / digitalizacija
Močan notranji sistem, šibkejši stik z uporabnikom
Slovenija je v skupnem CEPEJ ICT Deployment Indexu dosegla 7,5 od 10, evropsko povprečje pa je bilo 6,2.
8,1
Podpora odločanju
Visoka razvitost informacijskih orodij za notranje strokovno delo.
9,2
Upravljanje sodišč in zadev
Zelo visok rezultat pri notranjem upravljanju sodnega dela in sodnih zadev.
5,2
Komunikacija z uporabniki
Bistveno nižji rezultat pri delu digitalizacije, kjer se sistem neposredno sreča s stranko.
Digitalizirano sodstvo ni avtomatično
uporabniku prijazno sodstvo.
CEPEJ opozarja, da ICT-indeks meri predvsem razširjenost oziroma uvedbo tehnologije, ne pa nujno njene dejanske uporabe ali dokazanega vpliva na učinkovitost in kakovost.
VII / dostop
Do sodišča je treba najprej priti
CEPEJ kakovosti ne omejuje na vprašanje hitrosti in notranje organizacije. Pomemben je tudi dejanski dostop posameznika do pravnega varstva.
Slovenija je imela po podatkih za leto 2020 približno 468 primerov pravne pomoči na 100.000 prebivalcev, povprečni dodeljeni znesek pa je znašal 424 evrov na primer. Mediana držav z razpoložljivimi podatki je bila 734 primerov in 462 evrov na primer.
Leta 2020 je imelo 37 držav redne mehanizme ocenjevanja percepcije oziroma zadovoljstva uporabnikov sodnega sistema.
Splošno zaupanje javnosti in neposredna izkušnja človeka,
ki je dejansko uporabljal sodišče, nista ista podatek.
VIII / slovenski institucionalni pogled
Kje je v pogledu Sodnega sveta uporabnik?
Predsednik Sodnega sveta je bil leta 2022 Vladimir Horvat, vrhovni sodnik svetnik. Ob poznejši obravnavi poročila pred Komisijo Državnega sveta za državno ureditev ga je predstavljala podpredsednica dr. Urška Kežmah.
V javni predstavitvi so bili v ospredju predvsem daljše reševanje pomembnejših zadev, kadrovske težave, širjenje pristojnosti sodišč, potreba po dodatnih sodnikih in strokovnem osebju, plače, prostorska problematika ter digitalizacija.
Pri digitalizaciji je bilo posebej poudarjeno, da lahko programska orodja sodnikom olajšajo delo in avtomatizirajo tehnična opravila.
Pogled sistema
Kako zagotoviti dovolj sodnikov, zaposlenih, denarja, prostora in tehničnih orodij?
Pogled uporabnika
Ali lahko človek dostopa do sodišča, razume postopek, sodeluje v njem in dobi odločitev v razumnem času?
V samem Letnem poročilu uporabnik sicer ni popolnoma odsoten. Pri digitalizaciji se pojavljata dostop strank in »uporabniku prijazen dostop do sodišč«. Vendar uporabnik ni osrednji analitični okvir poročila.
Sodni svet RS – Letno poročilo 2022 → · Državni svet – obravnava poročila →
IX / evropska sredstva
Uporabnik v ciljih, sistem v izvedbi
V istem obdobju je Slovenija izvajala naložbo Digitalizacija pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Pomembna je časovna meja: slovenski Načrt za okrevanje in odpornost je bil na ravni EU potrjen že leta 2021. Zato iz poročila Sodnega sveta za leto 2022 ni mogoče sklepati, da so bile potrebe izpostavljene zato, da bi se šele pridobila ta evropska sredstva.
Projektna dokumentacija je med cilji poudarjala večjo dostopnost pravosodja, digitalizacijo storitev, hitrejše reševanje postopkov in večjo osredotočenost na posameznika.
11,92 mio €
ocenjena skupna vrednost naložbe
9,84 mio €
predvidena sredstva evropskega
Mehanizma za okrevanje in odpornost
Izvajalci projektov niso bili Sodni svet, temveč Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče, Državno odvetništvo in Vrhovno državno tožilstvo.
Vprašanje za nadaljnje prispevke
Ali so naložbe, predstavljene kot izboljšanje dostopa posameznika do pravosodja, ta dostop tudi dejansko izboljšale?
Septembra 2026 je Ministrstvo za pravosodje objavilo, da je bilo vseh 11 projektov zaključenih. To bo mogoče v nadaljnjih prispevkih primerjati z izhodiščnimi cilji.
GOV.SI – Načrt za okrevanje in odpornost →
X / lok 2021–2022
Podatki so pomembni – vendar človeka ne smejo skriti
Leto 2021 je postavilo v ospredje človeka, ki sodni postopek uporablja. Leto 2022 temu doda primerjalne podatke: sredstva, sodnike, število zadev, čas, digitalizacijo in pravno pomoč.
2021
Človek v središču
Ali uporabnik razume postopek, dobi informacije in lahko učinkovito sodeluje?
2022
Sistem v številkah
Koliko sredstev, ljudi in časa sistem uporablja ter koliko zadev obdeluje?
Učinkovito sodstvo ni samo sistem, ki obdela veliko zadev.
Pomembni so tudi zahtevnost postopka, čas,
kakovost odločanja, dostop do pravice
in položaj človeka, ki sistem uporablja.
Prav zato je treba številke brati skupaj: kot različne koščke iste slike, ne kot eno samo oceno kakovosti sodstva.
Viri
CEPEJ – European judicial systems,
Evaluation Report 2022, Part 1
CEPEJ – 2022 evaluation cycle (2020 data)
Vrhovno sodišče RS –
Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2022
Sodni svet RS – Letno poročilo 2022
Državni svet –
mnenje k Letnemu poročilu Sodnega sveta za leto 2022
GOV.SI – Načrt za okrevanje in odpornost:
digitalna preobrazba
Ministrstvo za pravosodje –
zaključek digitalizacije pravosodja, 2026
Objavljeno: 3. oktober 2026
Posodobljeno: