AKTUALNO · ANALIZA KAMPANJE · 10. OKTOBER 2026

»Politična policija« proti »4× ZA«: kdo je dobil kampanjo in kdo je favorit pred referendumom?

Dan pred referendumom o ZPPre-B sta se izoblikovali dve zelo različni kampanjski strategiji. Ena skuša zapleten zakon skrčiti v opozorilo pred »politično policijo«. Druga ga je vključila v širši paket »4× ZA« in ga predstavlja predvsem kot pogoj za učinkovitejše preiskovanje politične odgovornosti in korupcijskih afer.

Če sodimo samo po moči slogana, ima kampanja PROTI morda celo prednost. Če pa gledamo celotno volilno strategijo, razpoložljive ankete in dejstvo, da bodo volivci jutri glasovali o štirih vprašanjih hkrati, je ZPPre-B trenutno favorit, da referendum preživi.

To seveda ni napoved rezultata z gotovostjo. Je pa mogoče iz podatkov precej dobro oceniti, kje imata obe kampanji svoje prednosti in slabosti.

Štirje referendumi, eno glasovalno navodilo

Kampanjski letak 4× ZA za štiri referendume 11. oktobra 2026

Kampanja »4× ZA« štiri različna vprašanja poveže v en sam glasovalni vzorec. Prav v tej preprostosti je lahko njena največja strateška prednost.

Analiza temelji na javno objavljenih meritvah. Ankete niso napoved rezultata, analitična ocena pa ni interval zaupanja.
01

Moč slogana

»Politična policija« je kratko, osebno in čustveno močno sporočilo, ki zapleten zakon spremeni v intuitivno nevarnost.

02

Moč paketa

»4× ZA« najbolj tehnično vprašanje poveže s tremi preprostejšimi in volivcu ponudi enoten glasovalni vzorec.

03

Trenutna prednost

Obe javno objavljeni meritvi kažeta vodstvo strani ZA, vendar ankete same po sebi niso napoved volilnega izida.

01 / analiza kampanje

»Politična policija«: izredno močan slogan

Nasprotniki zakona so izbrali komunikacijsko zelo učinkovito izhodišče.

Njihov osrednji slogan ni »ohranimo 1.a člen ZPPre« ali »ohranimo širši preventivni ustavnosodni nadzor«. To bi bilo za veliko večino volivcev skoraj nerazumljivo.

Slogan je:

»Proti politični policiji.«

Kampanjsko gradivo nato nevarnost prenese neposredno na posameznika. Navaja, da je lahko tarča vsak, ki je napisal kritično objavo, podpisal peticijo, šel na protest ali se zameril politiku. Omenja branje SMS-sporočil, poslušanje telefonskih klicev, pregledovanje bančnih računov ter zasliševanje prijateljev in družinskih članov.

To je z vidika politične komunikacije zelo dobro izdelano.

Volivcu ni treba vedeti, kaj določa 93. člen Ustave, kaj je leta 2024 spremenil ZPPre-A ali kaj bo po novem določal 15.a člen. Pred njega je postavljeno bistveno enostavnejše vprašanje:

Ali želiš, da imajo politiki takšno moč nad tabo?

Beseda »politična policija« ima poleg tega močno zgodovinsko in čustveno težo. V dveh besedah prikliče predstavo nadzora političnih nasprotnikov, poseganja v zasebnost in represije.

To je verjetno komunikacijsko najmočnejše orožje kampanje PROTI.

02 / analiza kampanje

Hkrati je to tudi njena največja šibkost

Problem nastane, ko slogan primerjamo z dejansko vsebino ZPPre-B.

Kot je pojasnjeno v pravni analizi novele, ZPPre-B ne ustanavlja novega policijskega ali varnostnega organa, prav tako večina pooblastil parlamentarnih preiskovalnih komisij ne nastaja s to novelo.

Zakon predvsem zožuje posebni preventivni postopek pred Ustavnim sodiščem, spreminja nekatera pravila o članih komisije, zahteva nujno obravnavo pravne pomoči in uvaja novi 15.a člen z možnostjo upravnega spora. Uradno besedilo novega 1.a člena denimo kot posebna predlagatelja ustavnosodne presoje ohranja Sodni svet in generalnega državnega tožilca. Novi 15.a člen pa izrecno uvaja možnost tožbe preiskovanca v upravnem sporu.

Tudi novela sama izrecno določa, da se v postopku parlamentarne preiskave zagotavljata varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost zasebnosti.

Zato je kampanja PROTI komunikacijsko zelo močna, vendar od volivca zahteva, da sprejme precej široko interpretacijo možnih posledic zakona.

Njena ključna bitka je torej bitka za okvir: ali bo ZPPre-B volivec razumel kot tehnično spremembo parlamentarnih preiskav ali kot začetek nevarnega političnega nadzora.

03 / analiza kampanje

»4× ZA« uporablja povsem drugo strategijo

Kampanja ZA zakona ne poskuša podrobno razložiti.

Namesto tega je vprašanje o ZPPre-B povezala s tremi drugimi referendumi v en sam paket:

ZA pravičen socialni sistem, ZA preiskavo korupcije, ZA ukinitev RTV-prispevka, ZA večjo moč državljanov Slovenije.

Pri ZPPre-B je sporočilo kratko: spremembe naj bi omogočile učinkovitejšo preiskavo politične odgovornosti pri spornih poslih.

Tudi to je seveda kampanjska poenostavitev. ZPPre-B sam po sebi ne zagotavlja, da bo katerakoli domnevna korupcija razkrita, parlamentarna preiskava pa ni kazenska preiskava.

Toda politično je strategija zelo zanimiva.

Namesto da bi od volivca zahtevala štiri ločene odločitve, mu ponuja eno:

4× ZA.

04 / analiza kampanje

To je lahko največja strateška prednost kampanje ZA

Referendum o parlamentarni preiskavi je od vseh štirih vprašanj daleč najbolj tehničen.

Mediana je v raziskavi za Delo med 5. in 8. oktobrom ugotovila prav to: anketirani najmanj poznajo tematiko zakonodajnega referenduma o ZPPre-B. Raziskava je hkrati pokazala, da je velik del ljudi svoje mnenje o referendumih oblikoval že pred kampanjo. Delo

To je pomembno.

Volivec lahko zelo hitro oblikuje mnenje o vprašanju:

»Ali naj delovno sposoben prejemnik socialne pomoči opravlja družbeno koristno delo?«

Prav tako je intuitivno razumljivo vprašanje RTV-prispevka.

Bistveno težje je oblikovati samostojno mnenje o razmerju med sedanjim 1.a členom ZPPre, odločbami U-I-244/99, U-I-50/11 in U-I-13/26 ter novim 15.a členom.

In tu začne delovati paket.

Če nekdo že namerava glasovati ZA pri drugih treh vprašanjih in je ves čas izpostavljen sloganu 4× ZA, obstaja razumna možnost, da bo enak odgovor prenesel tudi na najbolj tehnično četrto vprašanje.

To je pomembna strateška prednost strani ZA.

05 / analiza kampanje

Prva anketa je pokazala precej negotovosti

Medianina raziskava, objavljena 26. septembra, je pri ZPPre-B pokazala precej odprto tekmo.

Za uveljavitev novele je bilo 36,9 odstotka vprašanih, proti 28,8 odstotka, kar 27,5 odstotka pa jih še ni vedelo, kako bi glasovali. 24ur

To je bila za kampanjo PROTI potencialno zelo dobra izhodiščna situacija.

Razlika med ZA in PROTI ni bila ogromna, skoraj tretjina volivcev pa je bila še neopredeljena.

Pri vprašanju z izrazito tehnično vsebino lahko močan slogan prav med neopredeljenimi naredi največjo razliko.

Toda poznejši podatki za zdaj ne kažejo, da bi kampanja PROTI uspela obrniti trend.

06 / analiza kampanje

Episcenter: 54,3 proti 37 odstotkom

Novejša anketa Episcentra, izvedena med 29. septembrom in 6. oktobrom za Info360, je pokazala občutno večjo prednost strani ZA.

Za uveljavitev ZPPre-B je bilo 54,3 odstotka vprašanih, proti pa 37 odstotkov. N1

Razlika je 17,3 odstotne točke.

Posamezne ankete seveda niso napoved volilnega izida. Razlikujejo se vzorci, metodologija in način obravnave neopredeljenih. Prav zato ni smiselno številke 54,3 odstotka razumeti kot napoved jutrišnjega rezultata.

Pomembnejše je nekaj drugega.

Obe javno objavljeni meritvi, kljub precej različnim deležem, kažeta isto smer: ZA vodi.

To je dan pred referendumom pomembnejše kot natančna številka.

07 / analiza kampanje

Udeležba bo očitno visoka

Tudi podatki o predčasnem glasovanju kažejo, da volivci referendumov ne ignorirajo.

V treh dneh je predčasno glasovalo 75.401 volivcev oziroma 4,44 odstotka vseh volilnih upravičencev. Dnevnik

DVK navaja, da je v Sloveniji za te referendume 1.698.526 volilnih upravičencev. DVK

Tudi Mediana je v raziskavi med 5. in 8. oktobrom zaznala visoko namero udeležbe: gotovo udeležbo je napovedovalo približno med 45,7 in 52,9 odstotka vprašanih, dodatnih dobrih osem odstotkov pa je odgovorilo, da bodo verjetno glasovali. Delo

Anketirane napovedi udeležbe so pogosto višje od dejanske udeležbe, vendar skupaj s podatki predčasnega glasovanja kažejo, da bo mobilizacija verjetno precejšnja.

08 / analiza kampanje

Pri ZPPre-B je pomemben tudi zavrnitveni kvorum

Ker je referendum o ZPPre-B zakonodajni in ne zgolj posvetovalni, je pravilo drugačno kot pri preostalih treh vprašanjih.

Da zakon pade, ni dovolj samo veliko glasov PROTI.

Izpolnjena morata biti dva pogoja:

PROTI mora glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora PROTI predstavljati najmanj petino vseh volilnih upravičencev.

Takšen dvojni pogoj izhaja iz 90. člena Ustave in ga v svoji praksi uporablja tudi DVK. DVK

Pri 1.698.526 upravičencih znaša petina najmanj 339.706 glasov PROTI.

Vendar ob morebitni udeležbi okoli 50 odstotkov to verjetno ne bo ločena velika ovira: če bi stran PROTI dejansko dobila večino veljavnih glasov, bi pri taki udeležbi zelo verjetno presegla tudi 20-odstotni prag.

Zato bo bistvena predvsem bitka za večino glasov.

09 / analiza kampanje

Kdo je torej kampanjo vodil bolje?

Odgovor je odvisen od tega, kaj merimo.

Pri moči posameznega slogana ima prednost kampanja PROTI.

»Politična policija« je:

  • kratka,
  • osebna,
  • čustveno močna,
  • enostavno ponovljiva,
  • in iz zelo zapletenega zakona naredi intuitivno nevarnost.

To je izvrstna mobilizacijska formula.

Pri celotni referendumski strategiji je močnejša kampanja 4× ZA.

Njena največja prednost ni argumentacija o parlamentarni preiskavi, ampak to, da najbolj zapleteno vprašanje skrije v zelo preprost glasovalni vzorec.

Volivec ne potrebuje štirih različnih odločitev.

Dobi eno navodilo:

štirikrat obkroži ZA.

In tri druga vprašanja trenutno prav tako kažejo precejšnjo ali vsaj opazno prednost strani ZA. Episcenter je izmeril skoraj 73-odstotno podporo pogojevanju socialne pomoči, 56-odstotno podporo ukinitvi RTV-prispevka ter 55,3-odstotno podporo omejitvi lokalne volilne pravice na državljane Slovenije in drugih držav EU. N1

ZPPre-B lahko zato koristi tudi vlečni učinek drugih treh glasovnic.

10 / analiza kampanje

Paradoks kampanje PROTI

Kampanja PROTI je morda uspela nekaj pomembnega.

Uspela je določiti besednjak razprave.

Veliko javne debate o ZPPre-B se zdaj vrti okoli izraza »politična policija«. To je velik komunikacijski dosežek: nasprotniki zakona so uspeli tehnično vprašanje preimenovati v vprašanje politične represije.

Toda zmaga v poimenovanju teme ni isto kot zmaga na referendumu.

Volivec lahko pozna slogan »politična policija«, pa kljub temu glasuje ZA.

In za zdaj javnomnenjski podatki kažejo prav to možnost.

11 / analiza kampanje

Analitična napoved

Na podlagi trenutno razpoložljivih anket, kampanjskega okolja, paketnega učinka štirih referendumov in podatkov o mobilizaciji je dan pred glasovanjem uveljavitev ZPPre-B verjetnejši razplet.

Osrednja analitična ocena je:

ZA: 56–59 odstotkov PROTI: 41–44 odstotkov

med veljavnimi glasovi.

To ni rezultat statističnega modela in razpon ni interval zaupanja. Je analitična napoved.

Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče verjetnost, da ZPPre-B na referendumu obstane, oceniti na približno 70 do 80 odstotkov.

Možnost presenečenja ostaja. Kampanja PROTI ima močno mobilizacijsko sporočilo, pri zakonodajnem referendumu pa je pomembno tudi, kdo dejansko pride na volišče. Če bi bila motivacija nasprotnikov bistveno višja od motivacije podpornikov, lahko rezultat odstopa od anket.

Toda za takšen preobrat bi bilo treba nadoknaditi razliko, ki jo trenutno zaznavata obe javno objavljeni raziskavi.

12 / analiza kampanje

Kdo bo torej verjetno zmagal?

Sklep je mogoče strniti v en stavek:

Kampanja PROTI ima verjetno boljši slogan, kampanja ZA pa trenutno boljšo volilno matematiko.

»Politična policija« je izraz, ki si ga bo verjetno zapomnilo več ljudi kot katerikoli posamezen argument zagovornikov ZPPre-B.

Toda »4× ZA« ima drugo prednost: volivcu ponuja izredno enostaven način glasovanja na dan, ko bo v roke dobil štiri različne referendumske glasovnice.

In pri najbolj tehničnem od štirih vprašanj je lahko prav preprostost odločilna.

Dan pred glasovanjem zato ne bi rekel, da je referendum odločen. Bi pa rekel, da mora PROTI jutri pripraviti presenečenje.

Po trenutno razpoložljivih podatkih je ZA favorit.